Alpirocnik - Uporabnikovi prispevki [sl]

Varovanje pri športnem plezanju

2015-03-04T09:59:44Z

Zenki:

[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje Varovanje ]pri športnem plezanju je glede varnostnih zahtev enako varovanju pri plezanju v gorah. Njegov osnovni namen je preprečevanje resnih poškodb plezalca v primeru padca.

Večina varovanja v plezališčih se izvaja na tleh, kjer je dovolj prostora za udobno in zbrano varovanje plezalca. Padci so sestavni del športnoplezalnega vzpona, saj se dogajajo precej bolj pogosto kot v alpinizmu. Ob dobro opremljenih smereh je jasno, da si plezalci v plezališčih lahko privoščijo plezanje na meji oziroma prek meja svojih zmožnosti. Logična posledica tega so pogosti padci. Med najpomembnejše elemente varnosti v plezališčih seveda sodi pravilno in učinkovito varovanje. 

Ker ima varovalec najpogosteje na voljo dovolj manevrskega prostora pod smerjo (so tudi izjeme), lahko ta, za razliko od varovališč v dolgih smereh, varuje bolj dinamično. Medtem ko se za varovanje v hribih v glavnem uporabljajo razlišče vrste [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&action=edit&section=12 ploščic], se za varovanje pri športnem plezanju uporabljajo tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Oprema_za_%C5%A1portno_plezanje&action=edit&section=3 t. i. samozatezni pripomočki].

== Vloga varovalca ==

Uspešno opravljen zahteven športni vzpon na meji plezalčevih zmožnosti je precej laže izvedljiv s predanim varovalcem. Če je mogoče, naj si smer pred plezanjem ogledata plezalec in varovalec skupaj. Zlasti naj si pozorno ogledata vstop v smer (do 2. svedrovca), najtežji del smeri (detajl) in mesto vpenjanja sidrišča. Dogovor o klicih med plezanjem prepreči morebitne nesporazume pozneje pri napredovanju. Primeri: hitro podajanje vrvi na težjih delih, začetek plezanja po počitku, padec ob preveliki »navitosti«, ... 

K predanosti varovalca sodi tudi njegov položaj. Med varovanjem naj bo postavljen blizu stene (ne povsem ob njej!), kolena naj ima rahlo upognjena, noge pa naj ima postavljene v kar se da stabilnem položaju. Ob padcu bo tako varovalec s premikom proti steni dinamično prestregel silo, soplezalec pa bo mehko obvisel na vrvi.

[[Image:Dinamicno varovanje.jpg|thumb|center|Dinamično varovanje (Vir: Petzl)]]In seveda. K pravilnemu varovanju ne sodijo cigareta (pivo, redbul, monster, ...) v roki, ukvarjanje z otroki, čvekanje, zabavanje domačih živali, ležanje in sedenje.

== Varovanje z lokom ==

Zaradi (pretiranega) strahu pred padci manj izkušene naveze pogosto menijo, da je podajanje vrvi med napredovanjem nujno zmanjšati na minimum. To pomeni, da varovalec poda točno toliko vrvi, kolikor višine pridobi plezalec med napredovanjem. Ob postopnem in počasnem napredovanju varovalec sicer lahko dovolj hitro poda zadostno dolžino vrvi za izvedbo giba, težave pa se pojavijo v primeru nenadnih dolgih in hitrih dinamičnih gibov. Ti so zlasti pogosti v smereh s poudarjenim atletskim značajem, za katere so značilne večje razdalje med oprimki in previsnost. Nekaj dodatne vrvi (lok), ki jo varovalec pusti plezalcu, d'''ovoljuje uspešno izvajanje dolgih dinamičnih gibov''' brez neželenega vmesnega blokiranja. 

Lok je »ostanek« vrvi, ki ga varovalec zavestno pusti za primer daljših dinamičnih gibov. Ta dopušča plezalcu '''neovirano dinamično plezanje, vpenjanje in počitek'''. Nekaj loka prispeva tudi k mehkim in dinamično ustavljenim padcem.

Pravila za dolžino loka ni. Vrv naj usločeno prehaja v navpičnico in proti prvemu vpetemu kompletu. '''Vrv se ne sme vleči po tleh.''' V takem primeru bi bil nenaden padec predolg – konča se lahko tudi na tleh! 

[[Image:Krisalprir.jpg|thumb|center|400px|Lok je OK.]]

Varovanje z lokom zahteva pazljivost v začetnih metrih vzpona. Ob vstopu v smer podaja varovalec le zahtevano dolžino vrvi, saj se padec do vsaj drugega vpetega kompleta lahko konča z dotikom tal. Odločitev, kdaj dodati lok, je tako odvisna od izkušenj varovalca in od predhodnega ogleda poteka smeri. V plošči se doda nekoliko pozneje, v previsu pa lahko že kmalu.

Hitro podajanje vrvi je ključno za uspešen vzpon. Ko varovalec opazi, da se plezalec pripravlja za vpenjanje, hitro poda zahtevano dolžino vrvi. Po vpetem kompletu pobere odvečen del vrvi in pri tem hkrati pazi, da ohranja lok. 

== Varovalna naprava in vrv prispevata k dinamičnosti ==

Mit, da [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|samozatezne varovalne naprave]] (Grigri, Eddy in podobne) zaradi takojšnjega ustavljanja vrvi ne omogočajo dinamičnega varovanja, ne drži. Drži pa, da moramo ob uporabi grigrija dinamično prestrezanje padca opraviti predvsem z gibanjem telesa – z gibanjem proti steni in prehodom iz rahlega počepa v izravnano držo.

[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|Varovalne ploščice]] (ATC, reverso ipd.) dinamično varovanje olajšajo zaradi krajšega zdrsa vrvi skozi napravo ob padcu. Ob tem se mora varovalec z gibanjem še vedno pravilno odzvati na padec.

Dobro poznavanje delovanja varovalne naprave je v vseh okoliščinah nujno za pravilen odziv. Vsekakor je zaželeno, da se plezalci bolje seznanijo s čim več varovalnimi napravami.

[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|Plezalne vrvi]] so dinamične. To pomeni, da s svojim raztezanjem preprečujejo sunkovito in boleče zaustavljanje padcev. Raztegljivost vrvi se z uporabo manjša. Stara vrv je lahko kljub navidez dobro ohranjenemu plašču že dokaj toga in zato nevarna. Z menjavo vrvi ne odlašajmo predolgo.

== Plezaj pametno ==

Da bi bil vzpon res sanjski, mora tudi plezalec paziti na nekaj malenkosti.

*'''Komunikacija z varovalcem.''''' ''Že pred vzponom naj člana naveze določita signale (izraze), s katerimi bo plezalec sporočal napotke glede podajanja vrvi, počivanja in možnih padcev.'' ''
*'''Noga nikoli za vrvjo!''' Plezalec naj med napredovanjem nog nikoli ne postavlja med steno in vrv. Padec v takem položaju se konča z obratom na glavo in pekočo odrgnino na zadnji strani noge.
*'''Vpenjanje kompleta v višini ramen.''' Smeri v plezališčih so načeloma opremljene tako, da je vpenjanje svedrovcev mogoče z razmeroma dobrih oprimkov. To pomeni, da predstavlja pretirano iztegovanje navzgor odvečen napor. V trenutku, ko se plezalec zaloti, da se na vse pretege muči vpenjati oddaljen svedrovec, naj se umiri in raje prestavi gib više ter vpne svedrovec z udobnejšega položaja. Vpenjanje v višini ramen prispeva k hitrejšemu plezanju in počasnejši zakislitvi podlakti. Vpenjanje vrvi zelo visoko nad glavo je lahko še nevarnejše, saj moramo k sebi povleči mnogo več vrvi. To pomeni, da se padec v trenutku pred vpetjem vrvi v vponko lahko konča celo več metrov niže kot sicer!
*'''In za konec še: [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|dvojno preverjanje]]''. '''''Pred začetkom vzpona varovalec in plezalec obvezno medsebojno preverita, če sta pravilno navezana. Točke preverjanja so: pravilno zapeta plezalna pasova, pravilno nameščena vrv v varovalu, zavita matica na vponki, dovolj kompletov za pasom in vozel na prostem koncu vrvi.

Varovanje pri športnem plezanju

2015-03-04T09:54:37Z

Zenki:

[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje Varovanje ]pri športnem plezanju je glede varnostnih zahtev enako varovanju pri plezanju v gorah. Njegov osnovni namen je preprečevanje resnih poškodb plezalca v primeru padca.

Večina varovanja v plezališčih se izvaja na tleh, kjer je dovolj prostora za udobno in zbrano varovanje plezalca. Padci so sestavni del športnoplezalnega vzpona, saj se dogajajo precej bolj pogosto kot v alpinizmu. Ob dobro opremljenih smereh je jasno, da si plezalci v plezališčih lahko privoščijo plezanje na meji oziroma prek meja svojih zmožnosti. Logična posledica tega so pogosti padci. Med najpomembnejše elemente varnosti v plezališčih seveda sodi pravilno in učinkovito varovanje. 

Ker ima varovalec najpogosteje na voljo dovolj manevrskega prostora pod smerjo (so tudi izjeme), lahko ta, za razliko od varovališč v dolgih smereh, varuje bolj dinamično. Medtem ko se za varovanje v hribih v glavnem uporabljajo razlišče vrste [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&action=edit&section=12 ploščic], se za varovanje pri športnem plezanju uporabljajo tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Oprema_za_%C5%A1portno_plezanje&action=edit&section=3 t. i. samozatezni pripomočki].

== Vloga varovalca ==

Uspešno opravljen zahteven športni vzpon na meji plezalčevih zmožnosti je precej laže izvedljiv s predanim varovalcem. Če je mogoče, naj si smer pred plezanjem ogledata plezalec in varovalec skupaj. Zlasti naj si pozorno ogledata vstop v smer (do 2. svedrovca), najtežji del smeri (detajl) in mesto vpenjanja sidrišča. Dogovor o klicih med plezanjem prepreči morebitne nesporazume pozneje pri napredovanju. Primeri: hitro podajanje vrvi na težjih delih, začetek plezanja po počitku, padec ob preveliki »navitosti«, ... 

K predanosti varovalca sodi tudi njegov položaj. Med varovanjem naj bo postavljen blizu stene (ne povsem ob njej!), kolena naj ima rahlo upognjena, noge pa naj ima postavljene v kar se da stabilnem položaju. Ob padcu bo tako varovalec s premikom proti steni dinamično prestregel silo, soplezalec pa bo mehko obvisel na vrvi.

[[Image:Dinamicno varovanje.jpg|thumb|center|Dinamično varovanje (Vir: Petzl)]]In seveda. K pravilnemu varovanju ne sodijo cigareta (pivo, redbul, monster, ...) v roki, ukvarjanje z otroki, čvekanje, zabavanje domačih živali, ležanje in sedenje.

== Varovanje z lokom ==

Zaradi (pretiranega) strahu pred padci manj izkušene naveze pogosto menijo, da je podajanje vrvi med napredovanjem nujno zmanjšati na minimum. To pomeni, da varovalec poda točno toliko vrvi, kolikor višine pridobi plezalec med napredovanjem. Ob postopnem in počasnem napredovanju varovalec sicer lahko dovolj hitro poda zadostno dolžino vrvi za izvedbo giba, težave pa se pojavijo v primeru nenadnih dolgih in hitrih dinamičnih gibov. Ti so zlasti pogosti v smereh s poudarjenim atletskim značajem, za katere so značilne večje razdalje med oprimki in previsnost. Nekaj dodatne vrvi (lok), ki jo varovalec pusti plezalcu, d'''ovoljuje uspešno izvajanje dolgih dinamičnih gibov''' brez neželenega vmesnega blokiranja. 

Lok je »ostanek« vrvi, ki ga varovalec zavestno pusti za primer daljših dinamičnih gibov. Ta dopušča plezalcu '''neovirano dinamično plezanje, vpenjanje in počitek'''. Nekaj loka prispeva tudi k mehkim in dinamično ustavljenim padcem.

Pravila za dolžino loka ni. Vrv naj usločeno prehaja v navpičnico in proti prvemu vpetemu kompletu. '''Vrv se ne sme vleči po tleh.''' V takem primeru bi bil nenaden padec predolg – konča se lahko tudi na tleh! 

[[Image:Krisalprir.jpg|thumb|center|400px|Lok je OK.]]

Varovanje z lokom zahteva pazljivost v začetnih metrih vzpona. Ob vstopu v smer podaja varovalec le zahtevano dolžino vrvi, saj se padec do vsaj drugega vpetega kompleta lahko konča z dotikom tal. Odločitev kdaj dodati lok, je tako odvisna od izkušenj varovalca in od predhodnega ogleda poteka smeri. V plošči se doda nekoliko pozneje, v previsu pa lahko že kmalu.

Hitro podajanje vrvi je ključno za uspešen vzpon. Ko varovalec opazi, da se plezalec pripravlja za vpenjanje, hitro poda zahtevano dolžino vrvi. Po vpetem kompletu pobere odvečen del vrvi in pri tem hkrati pazi, da ohranja lok. 

== Varovalna naprava in vrv prispevata k dinamičnosti ==

Mit, da [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|samozatezne varovalne naprave]] (Grigri, Eddy in podobne) zaradi takojšnjega ustavljanja vrvi ne omogočajo dinamičnega varovanja, ne drži. Drži pa, da moramo ob uporabi grigrija dinamično prestrezanje padca opraviti predvsem z gibanjem telesa – z gibanjem proti steni in prehodom iz rahlega počepa v izravnano držo.

[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|Varovalne ploščice]] (ATC, reverso ipd.) dinamično varovanje olajšajo zaradi krajšega zdrsa vrvi skozi napravo ob padcu. Ob tem se mora varovalec z gibanjem še vedno pravilno odzvati na padec.

Dobro poznavanje delovanja varovalne naprave je v vseh okoliščinah nujno za pravilen odziv. Vsekakor je zaželeno, da se plezalci bolje seznanijo s čim več varovalnimi napravami.

[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|Plezalne vrvi]] so dinamične. To pomeni, da s svojim raztezanjem preprečujejo sunkovito in boleče zaustavljanje padcev. Raztegljivost vrvi se z uporabo manjša. Stara vrv je lahko kljub navidez dobro ohranjenemu plašču že dokaj toga in zato nevarna. Z menjavo vrvi ne odlašajmo predolgo.

== Plezaj pametno ==

Da bi bil vzpon res sanjski, mora tudi plezalec paziti na nekaj malenkosti.

*'''Komunikacija z varovalcem.''''' ''Že pred vzponom naj člana naveze določita signale (izraze), s katerimi bo plezalec sporočal napotke glede podajanja vrvi, počivanja in možnih padcev.'' ''
*'''Noga nikoli za vrvjo!''' Plezalec naj med napredovanjem nog nikoli ne postavlja med steno in vrv. Padec v takem položaju se konča z obratom na glavo in pekočo odrgnino na zadnji strani noge.
*'''Vpenjanje kompleta v višini ramen.''' Smeri v plezališčih so načeloma opremljene tako, da je vpenjanje svedrovcev mogoče z razmeroma dobrih oprimkov. To pomeni, da predstavlja pretirano iztegovanje navzgor odvečen napor. V trenutku, ko se plezalec zaloti, da se na vse pretege muči vpenjati oddaljen svedrovec, naj se umiri in raje prestavi gib više ter vpne svedrovec z udobnejšega položaja. Vpenjanje v višini ramen prispeva k hitrejšemu plezanju in počasnejši zakislitvi podlakti. Vpenjanje vrvi zelo visoko nad glavo je lahko še nevarnejše, saj moramo k sebi povleči mnogo več vrvi. To pomeni, da se padec v trenutku pred vpetjem vrvi v vponko lahko konča celo več metrov niže kot sicer!
*'''In za konec še: [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|dvojno preverjanje]]''. '''''Pred začetkom vzpona varovalec in plezalec obvezno medsebojno preverita, če sta pravilno navezana. Točke preverjanja so: pravilno zapeta plezalna pasova, pravilno nameščena vrv v varovalu, zavita matica na vponki, dovolj kompletov za pasom in vozel na prostem koncu vrvi.

Varovanje pri športnem plezanju

2015-03-04T09:51:14Z

Zenki:

[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje Varovanje ]pri športnem plezanju je glede varnostnih zahtev enako varovanju pri plezanju v gorah. Njegov osnovni namen je preprečevanje resnih poškodb plezalca v primeru padca.

Večina varovanja v plezališčih se izvaja na tleh, kjer je dovolj prostora za udobno in zbrano varovanje plezalca. Padci so sestavni del športnoplezalnega vzpona, saj se dogajajo precej bolj pogosto kot v alpinizmu. Ob dobro opremljenih smereh je jasno, da si plezalci v plezališčih lahko privoščijo plezanje na meji oziroma prek meja svojih zmožnosti. Logična posledica tega so pogosti padci. Med najpomembnejše elemente varnosti v plezališčih seveda sodi pravilno in učinkovito varovanje. 

Ker ima varovalec najpogosteje na voljo dovolj manevrskega prostora pod smerjo (so tudi izjeme), lahko ta, za razliko od varovališč v dolgih smereh, varuje bolj dinamično. Medtem ko se za varovanje v hribih v glavnem uporabljajo razlišče vrste [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&action=edit&section=12 ploščic], se za varovanje pri športnem plezanju uporabljajo tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Oprema_za_%C5%A1portno_plezanje&action=edit&section=3 t. i. samozatezni pripomočki].

== Vloga varovalca ==

Uspešno opravljen zahteven športni vzpon na meji plezalčevih zmožnosti je precej laže izvedljiv s predanim varovalcem. Če je mogoče, naj si smer pred plezanjem ogledata plezalec in varovalec skupaj. Zlasti naj si pozorno ogledata vstop v smer (do 2. svedrovca), najtežji del smeri (detajl) in mesto vpenjanja sidrišča. Dogovor o klicih med plezanjem prepreči morebitne nesporazume pozneje pri napredovanju. Primeri: hitro podajanje vrvi na težjih delih, začetek plezanja po počitku, padec ob preveliki »navitosti«, ... 

K predanosti varovalca sodi tudi njegov položaj. Med varovanjem naj bo postavljen blizu stene (ne povsem ob njej!), kolena naj ima rahlo upognjena, noge pa naj ima postavljene v kar se da stabilnem položaju. Ob padcu bo tako varovalec s premikom proti steni dinamično prestregel silo, soplezalec pa bo mehko obvisel na vrvi. [[Image:UKC.jpg|thumb|center|400px|Zbrano varovanje (Vir: UKClimbing).]] In seveda. K pravilnemu varovanju ne sodijo cigareta (pivo, redbul, monster, ...) v roki, ukvarjanje z otroki, čvekanje, zabavanje domačih živali, ležanje in sedenje.

== Varovanje z lokom ==

Zaradi (pretiranega) strahu pred padci manj izkušene naveze pogosto menijo, da je podajanje vrvi med napredovanjem nujno zmanjšati na minimum. To pomeni, da varovalec poda točno toliko vrvi, kolikor višine pridobi plezalec med napredovanjem. Ob postopnem in počasnem napredovanju varovalec sicer lahko dovolj hitro poda zadostno dolžino vrvi za izvedbo giba, težave pa se pojavijo v primeru nenadnih dolgih in hitrih dinamičnih gibov. Ti so zlasti pogosti v smereh s poudarjenim atletskim značajem, za katere so značilne večje razdalje med oprimki in previsnost. Nekaj dodatne vrvi (lok), ki jo varovalec pusti plezalcu, d'''ovoljuje uspešno izvajanje dolgih dinamičnih gibov''' brez neželenega vmesnega blokiranja. 

Lok je »ostanek« vrvi, ki ga varovalec zavestno pusti za primer daljših dinamičnih gibov. Ta dopušča plezalcu '''neovirano dinamično plezanje, vpenjanje in počitek'''. Nekaj loka prispeva tudi k mehkim in dinamično ustavljenim padcem.

Pravila za dolžino loka ni. Vrv naj usločeno prehaja v navpičnico in proti prvemu vpetemu kompletu. '''Vrv se ne sme vleči po tleh.''' V takem primeru bi bil nenaden padec predolg – konča se lahko tudi na tleh! 

[[Image:Krisalprir.jpg|thumb|center|400px|Lok je OK.]]

Varovanje z lokom zahteva pazljivost v začetnih metrih vzpona. Ob vstopu v smer podaja varovalec le zahtevano dolžino vrvi, saj se padec do vsaj drugega vpetega kompleta lahko konča z dotikom tal. Odločitev kdaj dodati lok, je tako odvisna od izkušenj varovalca in od predhodnega ogleda poteka smeri. V plošči se doda nekoliko pozneje, v previsu pa lahko že kmalu.

Hitro podajanje vrvi je ključno za uspešen vzpon. Ko varovalec opazi, da se plezalec pripravlja za vpenjanje, hitro poda zahtevano dolžino vrvi. Po vpetem kompletu pobere odvečen del vrvi in pri tem hkrati pazi, da ohranja lok. 

== Varovalna naprava in vrv prispevata k dinamičnosti ==

Mit, da [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|samozatezne varovalne naprave]] (Grigri, Eddy in podobne) zaradi takojšnjega ustavljanja vrvi ne omogočajo dinamičnega varovanja, ne drži. Drži pa, da moramo ob uporabi grigrija dinamično prestrezanje padca opraviti predvsem z gibanjem telesa – z gibanjem proti steni in prehodom iz rahlega počepa v izravnano držo.

[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|Varovalne ploščice]] (ATC, reverso ipd.) dinamično varovanje olajšajo zaradi krajšega zdrsa vrvi skozi napravo ob padcu. Ob tem se mora varovalec z gibanjem še vedno pravilno odzvati na padec.

Dobro poznavanje delovanja varovalne naprave je v vseh okoliščinah nujno za pravilen odziv. Vsekakor je zaželeno, da se plezalci bolje seznanijo s čim več varovalnimi napravami.

[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|Plezalne vrvi]] so dinamične. To pomeni, da s svojim raztezanjem preprečujejo sunkovito in boleče zaustavljanje padcev. Raztegljivost vrvi se z uporabo manjša. Stara vrv je lahko kljub navidez dobro ohranjenemu plašču že dokaj toga in zato nevarna. Z menjavo vrvi ne odlašajmo predolgo.

== Plezaj pametno ==

Da bi bil vzpon res sanjski, mora tudi plezalec paziti na nekaj malenkosti.

*'''Komunikacija z varovalcem.''''' ''Že pred vzponom naj člana naveze določita signale (izraze), s katerimi bo plezalec sporočal napotke glede podajanja vrvi, počivanja in možnih padcev.'' ''
*'''Noga nikoli za vrvjo!''' Plezalec naj med napredovanjem nog nikoli ne postavlja med steno in vrv. Padec v takem položaju se konča z obratom na glavo in pekočo odrgnino na zadnji strani noge.
*'''Vpenjanje kompleta v višini ramen.''' Smeri v plezališčih so načeloma opremljene tako, da je vpenjanje svedrovcev mogoče z razmeroma dobrih oprimkov. To pomeni, da predstavlja pretirano iztegovanje navzgor odvečen napor. V trenutku, ko se plezalec zaloti, da se na vse pretege muči vpenjati oddaljen svedrovec, naj se umiri in raje prestavi gib više ter vpne svedrovec z udobnejšega položaja. Vpenjanje v višini ramen prispeva k hitrejšemu plezanju in počasnejši zakislitvi podlakti. Vpenjanje vrvi zelo visoko nad glavo je lahko še nevarnejše, saj moramo k sebi povleči mnogo več vrvi. To pomeni, da se padec v trenutku pred vpetjem vrvi v vponko lahko konča celo več metrov niže kot sicer!
*'''In za konec še: [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|dvojno preverjanje]]''. '''''Pred začetkom vzpona varovalec in plezalec obvezno medsebojno preverita, če sta pravilno navezana. Točke preverjanja so: pravilno zapeta plezalna pasova, pravilno nameščena vrv v varovalu, zavita matica na vponki, dovolj kompletov za pasom in vozel na prostem koncu vrvi.

Slika:Dinamicno varovanje.jpg

2015-03-04T09:49:45Z

Zenki: Del članka Varovanje pri športnem plezanju.

Del članka Varovanje pri športnem plezanju.

Varovanje pri športnem plezanju

2015-03-04T09:47:12Z

Zenki:

[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje Varovanje ]pri športnem plezanju je glede varnostnih zahtev enako varovanju pri plezanju v gorah. Njegov osnovni namen je preprečevanje resnih poškodb plezalca v primeru padca.

Večina varovanja v plezališčih se izvaja na tleh, kjer je dovolj prostora za udobno in zbrano varovanje plezalca. Padci so sestavni del športnoplezalnega vzpona, saj se dogajajo precej bolj pogosto kot v alpinizmu. Ob dobro opremljenih smereh je jasno, da si plezalci v plezališčih lahko privoščijo plezanje na meji oziroma prek meja svojih zmožnosti. Logična posledica tega so pogosti padci. Med najpomembnejše elemente varnosti v plezališčih seveda sodi pravilno in učinkovito varovanje. 

Ker ima varovalec najpogosteje na voljo dovolj manevrskega prostora pod smerjo (so tudi izjeme), lahko ta, za razliko od varovališč v dolgih smereh, varuje bolj dinamično. Medtem ko se za varovanje v hribih v glavnem uporabljajo razlišče vrste [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&action=edit&section=12 ploščic], se za varovanje pri športnem plezanju uporabljajo tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Oprema_za_%C5%A1portno_plezanje&action=edit&section=3 t. i. samozatezni pripomočki].

== Vloga varovalca ==

Uspešno opravljen zahteven športni vzpon na meji plezalčevih zmožnosti je precej laže izvedljiv s predanim varovalcem. Če je mogoče, naj si smer pred plezanjem ogledata plezalec in varovalec skupaj. Zlasti naj si pozorno ogledata vstop v smer (do 2. svedrovca), najtežji del smeri (detajl) in mesto vpenjanja sidrišča. Dogovor o klicih med plezanjem prepreči morebitne nesporazume pozneje pri napredovanju. Primeri: hitro podajanje vrvi na težjih delih, začetek plezanja po počitku, padec ob preveliki »navitosti«, ... 

K predanosti varovalca sodi tudi njegov položaj. Med varovanjem naj bo postavljen blizu stene (ne povsem ob njej!), kolena naj ima rahlo upognjena, noge pa naj ima postavljene v kar se da stabilnem položaju. Ob padcu bo tako varovalec s premikom proti steni dinamično prestregel silo, soplezalec pa bo mehko obvisel na vrvi. [[Image:UKC.jpg|thumb|center|400px|Zbrano varovanje (Vir: UKClimbing).]] In seveda. K pravilnemu varovanju ne sodijo cigareta (pivo, redbul, monster, ...) v roki, ukvarjanje z otroki, čvekanje, zabavanje domačih živali, ležanje in sedenje.

== Varovanje z lokom ==

Zaradi (pretiranega) strahu pred padci manj izkušene naveze pogosto menijo, da je podajanje vrvi med napredovanjem nujno zmanjšati na minimum. To pomeni, da varovalec poda točno toliko vrvi, kolikor višine pridobi plezalec med napredovanjem. Ob postopnem in počasnem napredovanju varovalec sicer lahko dovolj hitro poda zadostno dolžino vrvi za izvedbo giba, težave pa se pojavijo v primeru nenadnih dolgih in hitrih dinamičnih gibov. Ti so zlasti pogosti v smereh s poudarjenim atletskim značajem, za katere so značilne večje razdalje med oprimki in previsnost. Nekaj dodatne vrvi (lok), ki jo varovalec pusti plezalcu, d'''ovoljuje uspešno izvajanje dolgih dinamičnih gibov''' brez neželenega vmesnega blokiranja. 

Lok je »ostanek« vrvi, ki ga varovalec zavestno pusti za primer daljših dinamičnih gibov. Ta dopušča plezalcu '''neovirano dinamično plezanje, vpenjanje in počitek '''. Nekaj loka prispeva tudi k mehkim in dinamično ustavljenim padcem.

Pravila za dolžino loka ni. Vrv naj usločeno prehaja v navpičnico in proti prvemu vpetemu kompletu. '''Vrv se ne sme vleči po tleh.''' V takem primeru bi bil nenaden padec predolg – konča se lahko tudi na tleh! 

[[Image:Krisalprir.jpg|thumb|center|400px|Lok je OK.]]

Varovanje z lokom zahteva pazljivost v začetnih metrih vzpona. Ob vstopu v smer podaja varovalec le zahtevano dolžino vrvi, saj se padec do vsaj drugega vpetega kompleta lahko konča z dotikom tal. Odločitev kdaj dodati lok, je tako odvisna od izkušenj varovalca in od predhodnega ogleda poteka smeri. V plošči se doda nekoliko pozneje, v previsu pa lahko že kmalu.

Hitro podajanje vrvi je ključno za uspešen vzpon. Ko varovalec opazi, da se plezalec pripravlja za vpenjanje, hitro poda zahtevano dolžino vrvi. Po vpetem kompletu pobere odvečen del vrvi in pri tem hkrati pazi, da ohranja lok. 

== Varovalna naprava in vrv prispevata k dinamičnosti ==

Mit, da [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|samozatezne varovalne naprave]] (Grigri, Eddy in podobne) zaradi takojšnjega ustavljanja vrvi ne omogočajo dinamičnega varovanja, ne drži. Drži pa, da moramo ob uporabi grigrija dinamično prestrezanje padca opraviti predvsem z gibanjem telesa – z gibanjem proti steni in prehodom iz rahlega počepa v izravnano držo.

[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|Varovalne ploščice]] (ATC, reverso ipd.) dinamično varovanje olajšajo zaradi krajšega zdrsa vrvi skozi napravo ob padcu. Ob tem se mora varovalec z gibanjem še vedno pravilno odzvati na padec.

Dobro poznavanje delovanja varovalne naprave je v vseh okoliščinah nujno za pravilen odziv. Vsekakor je zaželeno, da se plezalci bolje seznanijo s čim več varovalnimi napravami.

[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|Plezalne vrvi]] so dinamične. To pomeni, da s svojim raztezanjem preprečujejo sunkovito in boleče zaustavljanje padcev. Raztegljivost vrvi se z uporabo manjša. Stara vrv je lahko kljub navidez dobro ohranjenemu plašču že dokaj toga in zato nevarna. Z menjavo vrvi ne odlašajmo predolgo.

== Plezaj pametno ==

Da bi bil vzpon res sanjski, mora tudi plezalec paziti na nekaj malenkosti.

*'''Komunikacija z varovalcem.''''' ''Že pred vzponom naj člana naveze določita signale (izraze), s katerimi bo plezalec sporočal napotke glede podajanja vrvi, počivanja in možnih padcev.'' ''
*'''Noga nikoli za vrvjo!''' Plezalec naj med napredovanjem nog nikoli ne postavlja med steno in vrv. Padec v takem položaju se konča z obratom na glavo in pekočo odrgnino na zadnji strani noge.
*'''Vpenjanje kompleta v višini ramen.''' Smeri v plezališčih so načeloma opremljene tako, da je vpenjanje svedrovcev mogoče z razmeroma dobrih oprimkov. To pomeni, da predstavlja pretirano iztegovanje navzgor odvečen napor. V trenutku, ko se plezalec zaloti, da se na vse pretege muči vpenjati oddaljen svedrovec, naj se umiri in raje prestavi gib više ter vpne svedrovec z udobnejšega položaja. Vpenjanje v višini ramen prispeva k hitrejšemu plezanju in počasnejši zakislitvi podlakti. Vpenjanje vrvi zelo visoko nad glavo je lahko še nevarnejše, saj moramo k sebi povleči mnogo več vrvi. To pomeni, da se padec v trenutku pred vpetjem vrvi v vponko lahko konča celo več metrov niže kot sicer!
*'''In za konec še: [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|dvojno preverjanje]]''. '''''Pred začetkom vzpona varovalec in plezalec obvezno medsebojno preverita, če sta pravilno navezana. Točke preverjanja so: pravilno zapeta plezalna pasova, pravilno nameščena vrv v varovalu, zavita matica na vponki, dovolj kompletov za pasom in vozel na prostem koncu vrvi.

Glavna stran

2013-05-27T18:50:43Z

Zenki:

__NOTITLE__

__NOTOC__

= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =

Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne. 

 

== O vsebini ==

Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane različne vsebine, povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov.

 

== O odgovornosti ==

Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter '''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''. 

 

== O avtorjih ==

Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji.

Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem.

Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki ]z [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 licenco IFMGA] in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika.

 

[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]]

Glavna stran

2013-05-27T18:48:03Z

Zenki:

__NOTITLE__

__NOTOC__

= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =

Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne. 

 

== O vsebini ==

Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane različne vsebine, povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov.

 

== O odgovornosti ==

Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter '''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''. 

 

== O avtorjih ==

Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji.

Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem.

Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki ]z licenco IFMGA in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika.

 

[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]]

Glavna stran

2013-05-27T18:46:37Z

Zenki:

__NOTITLE__

__NOTOC__

= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =

Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne. 

 

== O vsebini ==

Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane različne vsebine, povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov.

 

== O odgovornosti ==

Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter '''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''. 

 

== O avtorjih ==

Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji.

Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem.

Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki ]z [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 licenco] [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 IFMGA] in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika.

 

[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]]

Glavna stran

2013-05-27T18:45:43Z

Zenki:

__NOTITLE__

__NOTOC__

= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =

Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne. 

 

== O vsebini ==

Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane različne vsebine, povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov.

 

== O odgovornosti ==

Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter '''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''. 

 

== O avtorjih ==

Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji.

Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem.

Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki z ][http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 licenco] [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 IFMGA ] in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika.

 

[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]]

Gibanje naveze v lednih smereh

2013-05-22T06:46:00Z

Zenki:

Plezanje zaledenelih slapov se je v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji razvilo iz občasnega treninga alpinistov za vzpone v gorah v samostojno športno panogo s svojo množico privržencev. Z ledom se plezalci seveda ne srečujemo le v zaledenelih slapovih, ampak nam ta pogosto omogoča [[Varovanje|varovanje]] in napredovanje tudi v gorah. Za varno udejstvovanje pri tovrstnem plezanju je poleg ustrezne fizične pripravljenosti in tehnike plezanja pomembno tudi poznavanje in znanje uporabe [[Oprema za plezanje lednih smeri#Pripomo.C4.8Dki_za_varovanje_v_ledu|lednih vijakov]]. Ti predstavljajo namreč glavne varovalne pripomočke, ki jih pri tovrstnem plezanju uporabljamo tako za [[Oprema za plezanje lednih smeri#Pripomo.C4.8Dki_za_varovanje_v_ledu|vmesno varovanje]] kakor za izdelavo [[Sidrišča v ledu|sidrišč]].

== Posebnosti gibanja naveze v ledu ==

Gibanje naveze v zaledenelem slapu se ne razlikuje bistveno od osnovnega načina [[Osnove gibanja naveze|gibanja v navezi]]. Pomembna razlika je v tem, da nam led tako rekoč povsod nudi možnost izdelave [[Sidrišča v ledu|sidiršč]]. Kljub temu je potrebno mesto za sidrišče izbirati pametno. Sidrišče naj bo, če se dan, čim bolj udobno, prostorno in varno. Zato naj [[Osnove gibanja naveze#Vloge_v_navezi|vodilni v navezi]] vedno izbere tak prostor, ki mu bo tudi pri plezanju soplezalca naprej, omogočal varno [[Varovanje|varovanje]].

[[Image:Ledno-plezanje-mesto-sidrisca.jpg|thumb|center|200px|Sidrišče naj bo umaknjeno od vpadnice napredujočega (Vir: Petzl).]]

== Uporaba lednih vijakov ==

[[Varovanje|Varovanje]] pri plezanju v ledu praviloma urejamo z nameščanjem [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednih vijakov]]. Zasnovani so tako, da omogočajo hitro namestitev in da zagotavljajo visoko nosilnost. Dobro nameščen ledni vijak v homogenem ledu zdrži približno toliko kot svedrovec v skali. Za učinkovito, varno in dolgotrajno služenje vijakov, uporabljajmo kakovostne vijake ter jih redno in ustrezno vzdržujmo. Poleg ostrih zob (krone) je najbolj pomembna gladkost zunanje in notranje površine vijaka. Zato poskrbimo, da so vijaki med transportom ustrezno zaščiteni.

Kam in kdaj namestiti ledni vijak? Od vsakega plezalca je odvisno, koliko lednih vijakov bo namestil v raztežaju. Bolj pomembna od količine sta pravi način in mesto nameščanja.

=== Nameščanje vijakov v kakovosten led ===

Vijake nameščamo na mestih, kjer lahko varno stojimo in se zanesljivo držimo. Vse opravimo z eno roko, z drugo se držimo za dobro zabit cepin. Vijak praviloma vrtamo od višine pasu do višine ramen. V tem območju lahko uporabimo največjo silo in smo najbolj stabilni. Nekateri se med vrtanjem želijo dodatno zavarovati. To lahko storimo tako, da vrv s kompletom vpnemo v konico na ratišču cepina. Nikakor pa ne napeljujemo vrvi prek okla cepina, ker ga lahko že pri majhni obremenitvi izpulimo iz ledu!

 

[[Image:Uporaba-lednih-vijakov-namescanje.jpg|thumb|center|400px|Levo - nameščanje lednega vijaka z eno roko. Desno - začasno dodatno varovanje v ratišče cepina (Vir: Petzl).]]

 

Če je le mogoče, za namestitev vijaka izberemo dovolj debelo in homogeno plast ledu, ki je sprijeta s podlago (skalo). V stoječih svečah (ang. freestanding pillar) lahko vrtamo, če presodimo, da so strukturno dovolj trdne. V normalnih razmerah lahko na primer v slapu Lambada brez skrbi vrtamo povsem zanesljive vijake. Zelo vitke sveče ali sveče s številnimi razpokami pa je treba jemati skrajno resno in se za varovanje v njih odločati po tehtnem premisleku.

V viseče sveče in zavese praviloma NE vrtamo, saj obstaja nevarnost, da se odlomijo, pri čemer nas bo vpeto varovanje potegnilo za seboj. 

Za uvijanje vijakov poskusimo najti površine z majhno površinsko napetostjo (vdolbine, ravnine), saj v nasprotnem primeru med vrtanjem (tako kot pri zabijanju cepina) lahko pride do izrazitega pokanja ali lomljenja ledu okrog vijaka. Če je površina ledu preperela, to najprej odstranimo.

 

[[Image:Uporaba lednih vijakov 1.jpg|thumb|center|300px|Primer pravilne in napačne namestitve lednih vijakov (Vir: Petzl).]]

 

Vijake zavijamo rahlo navzgor glede na horizontalo (skica spodaj), ker je v tem položaju nosilnost vijaka zaradi obnašanja ledu ob obremenitvi (padcu) največja.

[[Image:Naveza led 1.jpg|thumb|center|300px|Pozitivni kot uvijanja vijaka (Vir: PV).]]

=== Nameščanje vijakov v led slabše kakovosti ===

Le v zelo poroznem in nehomogenem ledu, kjer pričakujemo, da navoj ne bo držal, vijake uvijemo obratno, torej približno pod kotom 10 ° navzdol. Če nismo prepričani o kakovosti ledu, bomo storili najbolje, da vijak zavijemo pod pravim kotom glede na površino ledu.

Pod pravim kotom nameščamo tudi vijake, ki jih v zelo tankem ledu ne moremo zaviti do konca. Ročico vpetja skrajšamo z namestitvijo najlonske zanke na cev vijaka neposredno ob površini ledu. Nosilnost polovično zavitih vijakov v zelo tankem ledu lahko močno povečamo z zelo učinkovito zaporedno vezavo. To storimo na način, ki je prikazan na spodnji skici.

[[Image:Naveza led 2.jpg|thumb|center|300px|Zaporedna vezava vijakov (Vir: PV).]]

Vijak zavijamo z občutkom za potrebno silo. Če se vijak nenadoma ustavi, smo zelo verjetno naleteli na skalo. Nadaljnje pritiskanje ga bo uničilo. Če vijak gleda iz ledu manj kot 5 cm, ga še vedno lahko vpnemo normalno, sicer ga skrajšamo z zanko.

Izbira dolžine vijakov je pomembna predvsem v mejnih razmerah. V zelo slabem in nehomogenem ledu z veliko luknjami ali v ledu, pomešanem s snegom, uporabimo čim daljše vijake. V zelo tankem ledu, kjer hitro pridemo do skale, pa krajše. Najbolj uporabne dolžine, ki omogočajo polno nosilnost, so okrog 17 cm. Naslednja najbolj uporabna dolžina za tanjši led je 13 cm. Najdaljše, 20 in več cm dolge vijake uporabljamo le izjemoma, ko zares pričakujemo slab led, saj so nerodni, težki in v normalnih razmerah ne nudijo nobene prednosti pred nekoliko krajšimi vijaki.

Plezanje ledu na soncu je zelo lepo doživetje. Zavedati pa se moramo, da povišane temperature slabšajo kakovost ledu in nameščenega varovanja. Vijaki se lahko kaj hitro segrejejo. To povzroči taljenje ledu, vijaki pa lahko celo izpadejo. V takih primerih moramo ravnati posebno preudarno in opravljati vzpone dovolj zgodaj ali hitro, iskati senčne predele v slapu ali pa zaščititi vijake s snegom, če je to seveda mogoče.

Varovanje lahko v ledu urejamo tudi z nameščanjem zank okrog naravnih tvorb – ledenih stebričkov in lukenj. Pri tem velja pravilo "debelejše je močnejše".

== Spust po vrvi v lednih smereh ==

Zaradi narave ledu ima spust po vrvi v lednih smereh nekaj posebnosti.

*Pomembna je izbira ustreznega mesta za [[Sidrišča za spust v ledu|sidrišče za spust]]. To mora biti varno pred morebitnimi padajočimi kosi ledu. Led mora biti dovolj dober, da omogoča izdelavo zanesljivega sidrišča. Priporočljivo je, da je na varovališču dovolj prostora, da lahko stojimo.
*Primarni kriterij izbire je dober led za izdelavo sidrišča. Sledita mu izbira varnega mesta za spust in prostorno stojišče.
*Zaradi uporabe rokavic na tanki in včasih poledeneli vrvi je uporaba samovarovanja pri spuščanju po vrvi v ledu obvezna. Debele rokavice lahko močno otežijo zaviranje!

Oprema za plezanje snežnih smeri

2013-05-22T06:38:56Z

Zenki:

Oprema, predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju snežnih grap in pobočij zmernih težavnosti. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu oziroma alpskem ledu je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Vanjo sodijo:

*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vrv vrv];
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Plezalni_pas plezalni pas;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#.C4.8Celada čelada;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Naprava_za_varovanje varovalo;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi trakovi;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Sistemi_vponk_.E2.80.93_kompleti.C2.A0 sistemi vponk;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice pomožne vrvice;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Prva_pomo.C4.8D prva pomoč;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Plazovi plazovna oprema.]

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en cepin ali par cepinov – odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okrog 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. En cepin imamo opremljen s kladivom (za zabijanje in izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov – zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t. i. gosenice), s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam ti zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Cepina za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se najpogosteje uporabljajo (pol-)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.

Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti "coklam". Njihova uporaba je zelo priporočljiva. "Cokle" so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku "cokel" (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.

 V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine. 

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|400px|Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]), saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke niso požlejene. V primeru lednih odstavkov se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Snežna sablja je 50–150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|300px|Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Glavna stran

2013-05-22T06:36:45Z

Zenki:

__NOTITLE__

= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =

Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne. 

 

== O vsebini ==

Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane različne vsebine, povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov.

 

== O odgovornosti ==

Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter '''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''. 

 

== O avtorjih ==

Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji.

Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem.

Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki z IFMGA licenco] in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika.

 

[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]]

Sidrišča za spust v snegu

2013-05-21T20:14:06Z

Zenki:

Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za [[Spust po vrvi|spust]] in nimamo na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. 

Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov. 

== Metoda spusta v snegu na dva cepina ==

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.

Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila.

*Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
*Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
*Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
*Spustimo se po '''OBEH''' pramenih vrvi. 
*Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta. 

[[Image:Sidrisca za spust v snegu dva cepina.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.]]

 

== Metoda spusta na snežni krožnik ==

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje pa se predvsem glede dimenzije izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji kot 1,5 m, odvisen pa je predvsem od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko pozneje med spustom z vrvjo prerezali.

Kanal naj bo globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih – tudi v primeru, da oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj. 

[[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|500px|Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)]]

[[Image:Ledena goba.JPG|thumb|center|500px|Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž)]]

Sidrišča za spust v snegu

2013-05-21T20:09:16Z

Zenki:

Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za [[Spust po vrvi|spust]] in nimamo na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. 

Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov. 

== Metoda spusta v snegu na dva cepina ==

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.

Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila.

*Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
*Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
*Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
*Spustimo se po '''OBEH''' pramenih vrvi. 
*Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta. 

[[Image:Sidrisca za spust v snegu dva cepina.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.]]

 

== Metoda spusta na snežni krožnik ==

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj. 

[[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|500px|Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl).]]

[[Image:Ledena goba.JPG|thumb|center|500px|Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž).]]

Sidrišča za spust v snegu

2013-05-21T19:52:54Z

Zenki:

Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za [[Spust po vrvi|spust]] in nimamo na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. 

Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov. 

== Metoda spusta v snegu na dva cepina ==

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kvalitete snega. Tukaj velja načelo, da bolj kot je sneg predelan in trd, lažje bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.

 

Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila:

*Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
*Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo, kar bo kasneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
*Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami in jo napeljemo preko drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
*Spustimo se po '''OBEH''' pramenih vrvi. 
*Ko zaključimo spust po vrvi, povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta. 

[[Image:Sidrisca za spust v snegu dva cepina.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.]]

 

== Metoda spusta na snežni krožnik ==

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj. 

[[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|500px|Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl).]]

[[Image:Ledena goba.JPG|thumb|center|500px|Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž).]]

Sidrišča v snegu

2013-05-21T19:47:46Z

Zenki:

Med plezanjem snežnih smeri se nam lahko pripeti, da fiksnih točk za varovanje ni in da si jih hkrati ne moremo urediti sami. Takrat uporabimo sidrišče v snegu.

= Splošni napotki =

Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu.

Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...).

Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile vedno prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).

== Prečno sidrišče ==

Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino.

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča.

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Prečno sidrišče s cepinom (Vir: PV)]]

Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.

[[Image:Sidrisce smuci 1.jpg|thumb|center|400px|Izdelava sidrišča s smučmi (Vir: Petzl)]]

Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Izdelava sidrišča z nahrbtnikom (Vir: PV)]]

V primeru slabih snežnih razmer lahko za zagotovitev višje nosilnosti izdelamo dve prečni sidrišči. Naredimo jih na zadostni razdalji, da ne pride do medsebojnega vplivanja. Sidrišči povežemo s trakom. 

== Navpično sidrišče ==

V res ugodnih snežnih razmerah – v izjemno trdem, zmrznjenem, zbitem snegu, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče, lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile, dolge okrog 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Optimalen kot za vstavljanje v sneg je 100 ° glede na pobočje, saj jo del sile, ki deluje na sabljo, potiska v pobočje.

[[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|center|400px|Optimalna postavitev sablje]]Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne, saj lahko ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, sablja izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (skica spodaj).

[[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|center|400px|Razporeditev sile pri vpetju na vrhu sablje]]

Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve. To zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke. Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila. Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker so zanesljiva le v zelo trdem snegu in ob uporabi kakovostnih snežnih sabelj, ki zagotavljajo zadostne nosilnosti.

[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|center|400px|Razporeditev sil pri vpetju sablje v sredino]]

Oprema za plezanje snežnih smeri

2013-05-21T19:20:05Z

Zenki:

Oprema, predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju snežnih grap in pobočij zmernih težavnosti. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu oziroma alpskem ledu je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Vanjo sodijo:

*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vrv vrv];
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Plezalni_pas plezalni pas;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#.C4.8Celada čelada;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Naprava_za_varovanje varovalo;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi trakovi;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Sistemi_vponk_.E2.80.93_kompleti.C2.A0 sistemi vponk;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice pomožne vrvice;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Prva_pomo.C4.8D prva pomoč;]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Plazovi plazovna oprema.]

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en cepin ali par cepinov – odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okrog 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. En cepin imamo opremljen s kladivom (za zabijanje in izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov – zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t. i. gosenice), s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam ti zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Cepina za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se najpogosteje uporabljajo (pol-)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.

Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti "coklam". Njihova uporaba je zelo priporočljiva. "Cokle" so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku "cokel" (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.

 V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine. 

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|400px|Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]), saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke niso požlejene. V primeru lednih odstavkov se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Snežna sablja je 50–150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|300px|Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Oprema za plezanje snežnih smeri

2013-05-21T19:16:44Z

Zenki:

Oprema, predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju snežnih grap in pobočij zmernih težavnosti. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu oziroma alpskem ledu je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Vanjo sodijo:

*vrv;
*plezalni pas;
*čelada;
*varovalo;
*vponke z matico;
*trakovi;
*sistemi vponk;
*pomožne vrvice;
*prva pomoč;
*plazovna oprema.

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en cepin ali par cepinov – odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okrog 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. En cepin imamo opremljen s kladivom (za zabijanje in izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov – zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t. i. gosenice), s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam ti zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Cepina za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se najpogosteje uporabljajo (pol-)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.

Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti "coklam". Njihova uporaba je zelo priporočljiva. "Cokle" so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku "cokel" (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.

 V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine. 

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|400px|Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]), saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke niso požlejene. V primeru lednih odstavkov se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Snežna sablja je 50–150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|300px|Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Oprema za plezanje snežnih smeri

2013-05-21T19:14:45Z

Zenki:

Oprema, predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju snežnih grap in pobočij zmernih težavnosti. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu oziroma alpskem ledu je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Vanjo sodijo:

*[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrv]];*[[Osnovna plezalna oprema#Plezalni_pas|plezalni pas]];*[[Osnovna plezalna oprema#.C4.8Celada|čelada]];*[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|varovalo]];*[[Osnovna plezalna oprema#Vponke_z_matico|vponke z matico]];*[[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trakovi]];*[[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sistemi vponk]];*[[Osnovna plezalna oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice|pomožne vrvice]];*[[Osnovna plezalna oprema#Prva_pomo.C4.8D|prva pomoč]];*[[Oprema za turno smuko#Varnostna_oprema|plazovna oprema.]] 

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en cepin ali par cepinov – odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okrog 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. En cepin imamo opremljen s kladivom (za zabijanje in izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov – zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t. i. gosenice), s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam ti zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Cepina za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se najpogosteje uporabljajo (pol-)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez s pritrjevanjem na paščke predvsem zaradi bolj praktičnega nameščanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem snamejo. Poleg tega predstavljajo klasične dereze v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze prek paščkov deloma oslabimo krvni pretok v stopalih, kar lahko povzroči hitrejši nastanek ozeblin.

Dereze, namenjene plezanju v snegu, imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično ali gumijasto zaščito proti "coklam". Njihova uporaba je zelo priporočljiva. "Cokle" so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pod derezo pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti s podplata oziroma dereze. Z uporabo nastavkov proti nastanku "cokel" (ang. antibot plates) se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.

 V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze, moramo paziti, saj se te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali kot zasilni del opreme pri turnem smučanju. Za plezanje niso primerne – enako velja tudi za aluminijaste cepine. 

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|400px|Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]), saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke niso požlejene. V primeru lednih odstavkov se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Snežna sablja je 50–150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg vloge varovala lahko opravlja tudi vlogo pritrjevanja vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Snežno sidro je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|300px|Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Sidrišča za spust v skali

2013-05-21T13:11:01Z

Zenki:

Z vrha plezalne smeri pogosto sestopimo po označeni poti, včasih po brezpotju. Pri bolj zahtevnih sestopih pa se včasih prek težavnih mest spustimo po vrvi. Obstajajo tudi smeri, pri katerih je edini možni ali najlažji sestop kar spust po vrvi prek smeri. V najslabšem scenariju spust po vrvi prek smeri uporabimo pri umiku iz stene zaradi prevelikih težav, pozne ure, slabšanja vremena ali poškodbe plezalcev.

Ne glede na razlog pa imajo sidrišča za spust svoje zahteve, ki jih moramo upoštevati. Tako kot sidrišče za varovanje mora biti tudi sidrišče za spust zanesljivo. Nanj je v prvi fazi pripeta celotna naveza, ko pa se eden od plezalcev prične spuščati, je to edina točka, ki nosi celotno obremenitev. Zato je potrebno sidrišče vedno izdelati kar se da zanesljivo, že pripravljena sidrišča pa je potrebno obvezno preveriti in po potrebi okrepiti, zamenjati kline in pomožne vrvice.

Ker se po spustu seveda ne vračamo na sidrišče, zadnji pa opreme pred spustom ne more pobrati, je pomembno, da na sidrišču pustimo čim manj opreme, ob tem pa '''nikoli ne varčujmo z opremo na račun varnosti!''' Sidrišče za spust lahko uredimo tudi na drevesu, rušju ali trdnem skalnem roglju. Kadar moramo opraviti več spustov, se pokažejo prednosti dvojne vrvi ali dvojčka. Pri enaki dolžini vrvi bomo namreč ob uporabi dvojne vrvi ali dvojčka potrebovali za enako dolžino spusta najmanj pol manj spustov. Izdelali bomo pol manj sidrišč in porabili bistveno manj opreme. Na ta način poleg opreme prihranimo tudi čas, ki je v kritičnih situacijah zelo pomemben.

== Izdelava sidrišča za spust ==

Če sidrišče za spust še ni izdelano, najprej zabijemo prvi klin, v katerega se s popkovino vpneta oba plezalca. Nato zabijemo še drugi klin (oziroma po potrebi več klinov) in oba povežemo s pomožno vrvico debeline vsaj 6 mm, ki jo speljemo skozi ušesa klinov. Ko vrvico speljemo skozi vsa ušesa klinov, jo s podaljševalnim vozlom ali šestico povežemo, da dobimo neskončno zanko. Za sidrišče za spust vedno uporabljamo statično sidrišče. Če pride do porušitve ene izmed točk sidrišča z uporabo statičnega sidrišča preprečimo nastanek velikih dinamičnih obremenitev na drugo točko. To bi lahko ogrozilo celotno sidrišče. 

[[Image:Sidrisce spust po vrvi.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust po vrvi z dvojno in enojno vrvico (Vir: ZGVS Vodenje v skali)]]

Dejstvo, da izdelujemo fiksno sidrišče, upoštevamo pri dolžini pomožne vrvice, ki jo uporabimo. Na korenu "V" sidrišča moramo namreč združiti vse pramene in z njimi narediti vozel šestico ali osmico, s čimer dokončamo statično sidrišče. Če želimo porabiti manj vrvice, lahko sidrišče izdelamo tudi z enim pramenom vrvi, ki ga z vozlom osmico vpletemo v fiksne točke. Pri izdelavi statičnega sidrišča pazimo na smer poteka obremenitve pri spustu in ga poskušamo izdelati na način, da bodo pod bremenitvijo vsi prameni čim bolj enakomerno obremenjeni.

Vrvica mora biti dovolj dolga, da je kot med pramenoma največ 60 stopinj. Če je kot med pramenenoma večji, nastajajo med spustom veliko večje obremenitve fiksnih točk sidrišča (klinov), kar poveča možnost porušitve. Razmerja in razporeditve obremenitev, ki nastajajo pri različnih kotih med prameni, so prikazane na spodnji skici. 

[[Image:Spust 2.jpg|thumb|center|500px|Razporeditev sil pri različnih kotih med pramenoma sidrišča (Vir: Petzl)]] Zanka, ki z izdelavo vozla nastane na korenu sidrišča, naj ne bo prevelika.

Sidrišča v skali

2013-05-21T12:59:37Z

Zenki:

== Splošno ==

Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!

Sidrišča v skali delimo na:

*sidrišča na zanesljivih točkah;
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.

Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo: 

*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN; 
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali. 

== Oprema ==

Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.

== Sidrišča na zanesljivih točkah ==

=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico – z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro. 

[[Image:Sidrisca v skali - avtoblok.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče na eni zanesljivi točki]]

=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.  

[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|300px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]

== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče, nimamo zanesljivih varovalnih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov za izdelavo sidrišč. 

=== Statično trikotno sidrišče ===

Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.

[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče]]

=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče traku zmanjkalo .

[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče]]

=== Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica ===

Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče ali hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke – vsako sidrišče s svojimi klini. Nato spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova. 

Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica]]

== Preprečevanje potega navzgor ==

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, ko varujemo neposredno v centru sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor.

Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči, ...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, ko nad sidriščem streha, ki predstavlja nevarnost za udarec v glavo ob potegu varovalca navzgor in v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, v katerem smo preprečili poteg navzgor]]

Sidrišča v skali

2013-05-21T12:56:48Z

Zenki:

== Splošno ==

Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!

Sidrišča v skali delimo na:

*sidrišča na zanesljivih točkah;
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.

Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo: 

*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN; 
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali. 

== Oprema ==

Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.

== Sidrišča na zanesljivih točkah ==

=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico – z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro. 

[[Image:Sidrisca v skali - avtoblok.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče na eni zanesljivi točki]]

=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.  

[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|300px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]

== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče, nimamo zanesljivih varovalnih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov za izdelavo sidrišč. 

=== Statično trikotno sidrišče ===

Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.

[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče]]

=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče traku zmanjkalo .

[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče]]

=== Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica ===

Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče ali hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke – vsako sidrišče s svojimi klini. Nato spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova. 

Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica]]

== Preprečevanje potega navzgor ==

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor.]]

Sidrišča v skali

2013-05-21T12:50:57Z

Zenki:

== Splošno ==

Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!

Sidrišča v skali delimo na:

*sidrišča na zanesljivih točkah;
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.

Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo: 

*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN; 
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali. 

== Oprema ==

Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.

== Sidrišča na zanesljivih točkah ==

=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico – z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro. 

[[Image:Sidrisca v skali - avtoblok.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče na eni zanesljivi točki]]

=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.  

[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|300px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]

== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov izdelave sidrišč. 

=== Statično trikotno sidrišče ===

Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.

[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče.]]

=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takšnega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče zmanjkalo traku.

[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče.]]

=== Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica ===

Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče oz. hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke, vsako v svojih klinih. Nato pa spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova. 

Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica.]]

== Preprečevanje potega navzgor ==

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor.]]

Sidrišča v skali

2013-05-21T12:46:04Z

Zenki:

== Splošno ==

Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!

Sidrišča v skali delimo na:

*sidrišča na zanesljivih točkah;
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.

Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo: 

*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN; 
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali. 

== Oprema ==

Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.

== Sidrišča na zanesljivih točkah ==

=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se zavarujemo sami, v drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro. 

[[Image:Sidrisca v skali - avtoblok.jpg|thumb|center|350px|Sidrišče na eni zanesljivi točki.]]

=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedna vezava se izvede z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarno točko. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.  

[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|350px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih.]]

== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov izdelave sidrišč. 

=== Statično trikotno sidrišče ===

Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.

[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče.]]

=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takšnega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče zmanjkalo traku.

[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče.]]

=== Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica ===

Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče oz. hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke, vsako v svojih klinih. Nato pa spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova. 

Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica.]]

== Preprečevanje potega navzgor ==

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor.]]

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T12:12:33Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je z varovanja z vrvjo okrog pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]]. Danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri vrvnih manevrih. Glede na okoliščine se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], v katerem imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja, so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v centru sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče. To velja tudi v primeru, da ga kar koli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|centru sidrišča]]. V centru sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha ali previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne.

Tudi v primeru varovanja v centru sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop ali previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor ali da uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev za izdelavo sidrišča.

Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča lahko naletimo na isto težavo kot pri varovanju na telo – na padec napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec ali dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku pri padcu pride do porušitve sidrišča. Zato v takem primeru obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psihofizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano z vidika posameznika) navadno nameščamo, če je to seveda možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih smeri delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme (komplete), ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vanje vpenjamo vrv. Za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje ter različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve glede nameščanja, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke, široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini, imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b)]]Poleg izbire debeline klina je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca, še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Če je le mogoče, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri kot v vzdolžni, pri kateri vleče obremenitev klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne popolnoma zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering)]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje, katere vrste klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so del zgodovine. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve.

Prednost imajo tudi z etičnega vidika, saj poškodujejo skalo v manjši meri in puščajo manj sledi. Kot omenjeno imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti, povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice.

Metulji so različnih velikosti. Zaradi gibajočih čeljusti lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Razponi metuljev posameznih proizvajalcev se prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok.

Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več mogoče sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro drži. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri pričakovane obremenitve padca. Pravilna uporaba metuljev in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond)]]

Od vseh varoval zahtevajo zatiči največ pozornosti pri nameščanju. Prvič zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde in prenašajo zato obremenitve le v smeri, v kateri se razpoka oži – zatič se ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|600px|Različni načini nameščanja zatičev]]V varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv, na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako vmesno varovanje nameščamo tam, kjer nam smer ali skala to dopuščata. Zaradi vsega tega vrv pogosto poteka levo-desno, okrog rogljev in robov. Njen potek povzroča veliko trenja, ki otežuje plezanje.

Delno lahko trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, ki so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in več). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Lahko jih podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo ali grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke, v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da bi čim laže zložili komplete in imeli čim manj težav pri njihovem vpenjanju in podaljševanju, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden izmed bolj preprostih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl)]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete kakor trakove za izdelavo sidrišč lahko nosimo tudi prek ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|400px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko v smereh, v katerih vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja, sta prikazana na spodnji sliki.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|400px|Prednosti uporabe dvojne vrvi]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo in sporočimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. Če sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, če ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). Če posamezni točki sidrišča ne zaupamo, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Ko smo se vpeli v prvo fiksno točko, v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku, pa se lahko izpnemo.

Ne glede na to, ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi, se zavarujemo v centru sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in njegovo poznejše podiranje. Seveda je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču, ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Oba lahko plezata hkrati, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. Če varovalec varuje na udobni polici, vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Na neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi, s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga vajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju neovirano podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala. To opremo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v centru sidrišča in ga nato izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja. Če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v centru sidrišča vrv ni speljana prek obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec. Pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali pravilno slišimo povelje "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo. Nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, kdaj je konec vrvi, pa bo brez dvoma začutil. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi. Pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T12:10:18Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je z varovanja z vrvjo okrog pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]]. Danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri vrvnih manevrih. Glede na okoliščine se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], v katerem imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja, so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v centru sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče. To velja tudi v primeru, da ga kar koli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|centru sidrišča]]. V centru sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha ali previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne.

Tudi v primeru varovanja v centru sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop ali previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor ali da uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev za izdelavo sidrišča.

Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča lahko naletimo na isto težavo kot pri varovanju na telo – na padec napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec ali dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku pri padcu pride do porušitve sidrišča. Zato v takem primeru obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psihofizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano z vidika posameznika) navadno nameščamo, če je to seveda možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih smeri delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme (komplete), ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vanje vpenjamo vrv. Za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje ter različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve glede nameščanja, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke, široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini, imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b)]]Poleg izbire debeline klina je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca, še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Če je le mogoče, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri kot v vzdolžni, pri kateri vleče obremenitev klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne popolnoma zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering)]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje, katere vrste klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so del zgodovine. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve.

Prednost imajo tudi z etičnega vidika, saj poškodujejo skalo v manjši meri in puščajo manj sledi. Kot omenjeno imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti, povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice.

Metulji so različnih velikosti. Zaradi gibajočih čeljusti lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Razponi metuljev posameznih proizvajalcev se prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok.

Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več mogoče sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro drži. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri pričakovane obremenitve padca. Pravilna uporaba metuljev in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond)]]

Od vseh varoval zahtevajo zatiči največ pozornosti pri nameščanju. Prvič zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde in prenašajo zato obremenitve le v smeri, v kateri se razpoka oži – zatič se ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|600px|Različni načini nameščanja zatičev]]V varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv, na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako vmesno varovanje nameščamo tam, kjer nam smer ali skala to dopuščata. Zaradi vsega tega vrv pogosto poteka levo-desno, okrog rogljev in robov. Njen potek povzroča veliko trenja, ki otežuje plezanje.

Delno lahko trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, ki so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in več). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Lahko jih podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo ali grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke, v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da bi čim laže zložili komplete in imeli čim manj težav pri njihovem vpenjanju in podaljševanju, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden izmed bolj preprostih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl)]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete kakor trakove za izdelavo sidrišč lahko nosimo tudi prek ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|400px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko v smereh, v katerih vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja, sta prikazana na spodnji sliki.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|400px|Prednosti uporabe dvojne vrvi]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo in sporočimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. Če sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, če ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). Če posamezni točki sidrišča ne zaupamo, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Ko smo se vpeli v prvo fiksno točko, v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku, pa se lahko izpnemo.

Ne glede na to, ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi, se zavarujemo v centru sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in njegovo poznejše podiranje. Seveda je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču, ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Oba lahko plezata hkrati, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. Če varovalec varuje na udobni polici, vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Na neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi, s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga vajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju neovirano podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala. To opremo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v centru sidrišča in ga nato izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T12:08:28Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je z varovanja z vrvjo okrog pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]]. Danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri vrvnih manevrih. Glede na okoliščine se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], v katerem imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja, so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v centru sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče. To velja tudi v primeru, da ga kar koli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|centru sidrišča]]. V centru sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha ali previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne.

Tudi v primeru varovanja v centru sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop ali previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor ali da uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev za izdelavo sidrišča.

Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča lahko naletimo na isto težavo kot pri varovanju na telo – na padec napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec ali dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku pri padcu pride do porušitve sidrišča. Zato v takem primeru obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psihofizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano z vidika posameznika) navadno nameščamo, če je to seveda možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih smeri delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme (komplete), ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vanje vpenjamo vrv. Za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje ter različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve glede nameščanja, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke, široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini, imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b)]]Poleg izbire debeline klina je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca, še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Če je le mogoče, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri kot v vzdolžni, pri kateri vleče obremenitev klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne popolnoma zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering)]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje, katere vrste klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so del zgodovine. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve.

Prednost imajo tudi z etičnega vidika, saj poškodujejo skalo v manjši meri in puščajo manj sledi. Kot omenjeno imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti, povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice.

Metulji so različnih velikosti. Zaradi gibajočih čeljusti lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Razponi metuljev posameznih proizvajalcev se prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok.

Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več mogoče sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro drži. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri pričakovane obremenitve padca. Pravilna uporaba metuljev in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond)]]

Od vseh varoval zahtevajo zatiči največ pozornosti pri nameščanju. Prvič zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde in prenašajo zato obremenitve le v smeri, v kateri se razpoka oži – zatič se ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|600px|Različni načini nameščanja zatičev]]V varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv, na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako vmesno varovanje nameščamo tam, kjer nam smer ali skala to dopuščata. Zaradi vsega tega vrv pogosto poteka levo-desno, okrog rogljev in robov. Njen potek povzroča veliko trenja, ki otežuje plezanje.

Delno lahko trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, ki so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in več). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Lahko jih podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo ali grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke, v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da bi čim laže zložili komplete in imeli čim manj težav pri njihovem vpenjanju in podaljševanju, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden izmed bolj preprostih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl)]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete kakor trakove za izdelavo sidrišč lahko nosimo tudi prek ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|400px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko v smereh, v katerih vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja, sta prikazana na spodnji sliki.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|400px|Prednosti uporabe dvojne vrvi]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo in sporočimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. Če sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, če ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). Če posamezni točki sidrišča ne zaupamo, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Ko smo se vpeli v prvo fiksno točko, v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku, pa se lahko izpnemo.

Ne glede na to, ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi, se zavarujemo v centru sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in njegovo poznejše podiranje. Seveda je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču, ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Oba lahko plezata hkrati, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. Če varovalec varuje na udobni polici, vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Na neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi, s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga vajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju neovirano podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega, ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala in jo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo le-ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v center sidrišča, nakar ga lahko izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in le-ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T11:29:44Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je z varovanja z vrvjo okrog pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]]. Danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri vrvnih manevrih. Glede na okoliščine se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], v katerem imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja, so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v centru sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče. To velja tudi v primeru, da ga kar koli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|centru sidrišča]]. V centru sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha ali previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne.

Tudi v primeru varovanja v centru sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop ali previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor ali da uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev za izdelavo sidrišča.

Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča lahko naletimo na isto težavo kot pri varovanju na telo – na padec napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec ali dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku pri padcu pride do porušitve sidrišča. Zato v takem primeru obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psihofizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano z vidika posameznika) navadno nameščamo, če je to seveda možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih smeri delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme (komplete), ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vanje vpenjamo vrv. Za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje ter različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve glede nameščanja, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke, široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini, imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b)]]Poleg izbire debeline klina je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca, še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Če je le mogoče, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri kot v vzdolžni, pri kateri vleče obremenitev klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne popolnoma zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering)]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje, katere vrste klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so del zgodovine. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve.

Prednost imajo tudi z etičnega vidika, saj poškodujejo skalo v manjši meri in puščajo manj sledi. Kot omenjeno imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti, povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice.

Metulji so različnih velikosti. Zaradi gibajočih čeljusti lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Razponi metuljev posameznih proizvajalcev se prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok.

Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več mogoče sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro drži. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri pričakovane obremenitve padca. Pravilna uporaba metuljev in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond)]]

Od vseh varoval zahtevajo zatiči največ pozornosti pri nameščanju. Prvič zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde in prenašajo zato obremenitve le v smeri, v kateri se razpoka oži – zatič se ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|600px|Različni načini nameščanja zatičev]]V varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv, na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako vmesno varovanje nameščamo tam, kjer nam smer ali skala to dopuščata. Zaradi vsega tega vrv pogosto poteka levo-desno, okrog rogljev in robov. Njen potek povzroča veliko trenja, ki otežuje plezanje.

Delno lahko trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, ki so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in več). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Lahko jih podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo ali grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke, v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|600px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da bi čim laže zložili komplete in imeli čim manj težav pri njihovem vpenjanju in podaljševanju, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden izmed bolj preprostih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl)]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete kakor trakove za izdelavo sidrišč lahko nosimo tudi prek ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|400px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko v smereh, v katerih vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja, sta prikazana na spodnji sliki.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|400px|Prednosti uporabe dvojne vrvi]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo ter velimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. V kolikor sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, v kolikor ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). V kolikor posamezna točka sidrišča ne daje zadovoljivega zaupanja, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Če smo se vpeli v prvo fiksno točko v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku pa se lahko izpnemo. Ne glede na to ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi se zavarujemo v center sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in kasnejše podiranje le-tega. Seveda pa je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Lahko plezata istočasno, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. V kolikor varovalec varuje na udobni polici, si vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Pri neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga navajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju nemoteno podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega, ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala in jo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo le-ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v center sidrišča, nakar ga lahko izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in le-ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T10:58:26Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je z varovanja z vrvjo okrog pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]]. Danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri vrvnih manevrih. Glede na okoliščine se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], v katerem imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja, so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v centru sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče. To velja tudi v primeru, da ga kar koli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|centru sidrišča]]. V centru sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha ali previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne.

Tudi v primeru varovanja v centru sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop ali previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor ali da uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev za izdelavo sidrišča.

Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča lahko naletimo na isto težavo kot pri varovanju na telo – na padec napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec ali dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku pri padcu pride do porušitve sidrišča. Zato v takem primeru obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (npr. splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psiho-fizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano s strani posameznika) navadno nameščamo, če je seveda to možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme, ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vpenjamo vrv. Kot omenjeno, za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje, različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve namestitve, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Nekje najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b).]]Poleg izbire debeline klina, je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takšnem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Vendar če je le možno, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri, kot vzdolžni, kjer obremenitev vleče klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne do konca zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering).]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje kateri klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so zgodovina. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve. Prednosti imajo tudi iz etičnega vidika, saj veliko manj poškodujejo skalo in puščajo manj sledi. Kot omenjeno, pa imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice. Metulji so različnih velikosti, zaradi gibajočih čeljusti pa lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Se pa razponi metuljev posameznih proizvajalcev prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok. Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več moč sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro ˝drži˝. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri morebitne/pričakovane obremenitve. Pravilna uporaba in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond).]]

Od vseh varoval največ pozornosti pri nameščanju zahtevajo zatiči. Kot prvo zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde, zato prenašajo obremenitve le v smeri v kateri se razpoka oži in se zatič ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi, npr. navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|700px|Različni načini postavitve zatičev.]]Kot omenjeno, v varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako tudi vmesno varovanje nameščamo tam kjer nam smer oz. skala to dopušča. Zaradi vsega tega velikokrat vrv poteka levo-desno, okoli rogljev, robov in vse to povzroča veliko trenja kar hitro otežuje plezanje. Delno lahko to trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, kot so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in daljše). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Kot že omenjeno jih lahko podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo/grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča, itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da imamo najmanj težav pri zlaganju kompletov, predvsem pa pri vpenjanju in podaljševanju le-teh, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden od bolj enostavnih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl).]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete, kot trakove za izdelavo sidrišč, lahko nosimo tudi preko ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|600px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko pri smereh, kjer vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja je najbolje razvidno iz spodnje slike.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|500px|Prednosti uporabe dvojne vrvi.]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo ter velimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. V kolikor sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, v kolikor ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). V kolikor posamezna točka sidrišča ne daje zadovoljivega zaupanja, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Če smo se vpeli v prvo fiksno točko v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku pa se lahko izpnemo. Ne glede na to ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi se zavarujemo v center sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in kasnejše podiranje le-tega. Seveda pa je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Lahko plezata istočasno, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. V kolikor varovalec varuje na udobni polici, si vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Pri neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga navajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju nemoteno podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega, ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala in jo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo le-ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v center sidrišča, nakar ga lahko izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in le-ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-21T10:46:04Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh. V njej se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. Če so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. Če se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti, oziroma, v kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo, je odvisno od izkušenj in psihofizične pripravljenosti. Pri začetnikih II. stopnja velja za mejo, pri kateri postane varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo že pod steno. Namestimo si čelado in plezalni pas, na katerega obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo, pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in da bomo hkrati imeli čim manj težav pri iskanju želenega kosa opreme.

Na plezalni pas namestimo opremo vedno po enakem vzorcu in vedno na enako mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji, ...) imejmo na sprednjih zankah pasu. Tisto, česar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke, ...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli, na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|600px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovati, vrv najprej premečemo in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. 

Ko je vrv pripravljena, se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu, naveže na zgornji konec vrvi. To bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). Če bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca, ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter za izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. 

Kot pri športnem plezanju velja tudi pri plezanju v gorah pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ sporoči varujoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem.

Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana med osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je iz varovanja z vrvjo okoli pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]], danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri različnih vrvnih manevrih. Glede na okoliščine, se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], kjer imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko pasu, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca, v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem, lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v center sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev, pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče, tudi v primeru da ga karkoli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega, si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev, varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|center sidrišča]]. V center sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha, previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne. Tudi v primeru varovanja v center sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop/previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor oz. uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev izdelave sidrišča. Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča, naletimo na isto težavo, kot pri varovanju na telo, t.j. na problem padca napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec, dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku ob padcih, pride do porušitve sidrišča, zato takrat obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (npr. splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psiho-fizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano s strani posameznika) navadno nameščamo, če je seveda to možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme, ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vpenjamo vrv. Kot omenjeno, za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje, različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve namestitve, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Nekje najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b).]]Poleg izbire debeline klina, je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takšnem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Vendar če je le možno, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri, kot vzdolžni, kjer obremenitev vleče klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne do konca zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering).]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje kateri klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so zgodovina. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve. Prednosti imajo tudi iz etičnega vidika, saj veliko manj poškodujejo skalo in puščajo manj sledi. Kot omenjeno, pa imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice. Metulji so različnih velikosti, zaradi gibajočih čeljusti pa lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Se pa razponi metuljev posameznih proizvajalcev prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok. Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več moč sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro ˝drži˝. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri morebitne/pričakovane obremenitve. Pravilna uporaba in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond).]]

Od vseh varoval največ pozornosti pri nameščanju zahtevajo zatiči. Kot prvo zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde, zato prenašajo obremenitve le v smeri v kateri se razpoka oži in se zatič ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi, npr. navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|700px|Različni načini postavitve zatičev.]]Kot omenjeno, v varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako tudi vmesno varovanje nameščamo tam kjer nam smer oz. skala to dopušča. Zaradi vsega tega velikokrat vrv poteka levo-desno, okoli rogljev, robov in vse to povzroča veliko trenja kar hitro otežuje plezanje. Delno lahko to trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, kot so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in daljše). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Kot že omenjeno jih lahko podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo/grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča, itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da imamo najmanj težav pri zlaganju kompletov, predvsem pa pri vpenjanju in podaljševanju le-teh, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden od bolj enostavnih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl).]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete, kot trakove za izdelavo sidrišč, lahko nosimo tudi preko ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|600px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko pri smereh, kjer vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja je najbolje razvidno iz spodnje slike.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|500px|Prednosti uporabe dvojne vrvi.]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo ter velimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. V kolikor sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, v kolikor ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). V kolikor posamezna točka sidrišča ne daje zadovoljivega zaupanja, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Če smo se vpeli v prvo fiksno točko v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku pa se lahko izpnemo. Ne glede na to ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi se zavarujemo v center sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in kasnejše podiranje le-tega. Seveda pa je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Lahko plezata istočasno, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. V kolikor varovalec varuje na udobni polici, si vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Pri neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga navajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju nemoteno podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega, ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala in jo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo le-ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v center sidrišča, nakar ga lahko izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in le-ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v skalnih smereh

2013-05-20T21:17:21Z

Zenki:

Če gibanje v lažjem gorskem svetu od nas še ne zahteva posebne tehnike in zbranosti, se s težavnostjo terena to hitro spreminja. Ko ne moremo več napredovati le po dveh nogah, začnemo najprej za oporo, pri višjih težavnostih pa tudi za napredovanje, uporabljati roke. Ko tehnične težave ali drugi objektivni dejavniki (krušljivost, izpostavljenost itd.) dosežejo stopnjo, pri kateri se eden ali oba plezalca ne gibljeta več suvereno ali pa želimo z varovanjem povečati stopnjo varnosti, se navežemo na plezalno vrv. Navezo predstavljata dva ali trije plezalci, navezani na plezalno vrv. Pri gibanju po ledenikih so lahko v navezi tudi več kot trije plezalci, pri plezanju v skalnih smereh pa se večinoma uporablja naveza dveh ali največ treh soplezalcev.

== Vrste naveze ==

Največkrat plezamo v navezi dveh, kjer se plezalca izmenjujeta v vodstvu – vsak pleza en raztežaj v vodstvu in naslednjega kot drugi. Takšno navezo imenujemo '''enakovredna naveza.''' V primeru, da eden od plezalcev ves čas pleza kot drugi, pa tako navezo imenujemo '''neenakovredna naveza.''' Tudi pri trojni navezi navadno ves čas pleza v vodstvu isti plezalec. V kolikor so v trojni navezi enakovredni plezalci, vodstva ne izmenjujejo na vsakem sidrišču, saj bi to ob menjavi vodilnega predstavljalo preveliko izgubo časa. V kolikor se pri vodstvu izmenjujejo, si plezanje v vodstvu praviloma razdelijo po sklopih. Vsak pleza v vodstvu določeno število raztežajev, nato se zamenjajo.

== Kdaj in kje se navežemo ==

Ob kakšni stopnji tehničnih težavnosti oziroma pri kakšnih okoliščinah se navežemo, je stvar odločitve soplezalcev. Kdaj se navežemo je odvisno od izkušenj, psiho-fizične pripravljenosti, pri začetnikih pa II. stopnja nekako velja za mejo, kjer je varovanje že smiselno. Ne glede na težavnost, ki jo je plezalec sposoben plezati nenavezan, mora biti plezalec sposoben predvidevati nadaljnji potek in težavnost smeri in se navezati na mestu, kjer bo to lahko varno in udobno storil. Zato se navežemo na mestu, kjer lahko izdelamo dobro sidrišče in se varno pripravimo na nadaljevanje vzpona kot naveza.

== Priprava soplezalcev in opreme za plezanje ==

Četudi se ne bomo varovali od začetka smeri, je smiselno, da se za plezanje pripravimo pod steno. Poleg namestitve čelade, si namestimo plezalni pas, nanj obesimo za plezanje potrebno opremo. Opremo ki je ne potrebujemo pustimo v nahrbtniku, da nas med plezanjem ne moti. Opremo si na pasu smotrno razporedimo, da bo med plezanjem čim manj moteča za gibanje in bomo hkrati imeli čim manj težav z iskanjem želenega kosa opreme. Na plezalni pas si jo namestimo vedno po istem vzorcu in vedno na isto mesto. Kar med plezanjem raztežaja pogosto uporabljamo (klini, sistemi, metulji...) imejmo na sprednjih zankah pasu, tisto kar ne uporabljamo tako pogosto (vponke z matico, pomožne vrvice, prešite zanke...) pa na zadnjih dveh. Tako se bomo naučili reda in bomo vedno vedeli na kateri strani imamo kak kos opreme. 

[[Image:Oprema na pasu.jpg|thumb|center|800px|Oprema naj bo na pasu lepo razporejena.]]

Pod smerjo oziroma na sidrišču, kjer se začnemo varovat, najprej ˝premečemo˝ vrv in jo pregledamo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se med plezanjem na njej pojavili vozli, ki bi onemogočili nemoteno plezanje vodečega. Ko je vrv pripravljena se plezalec, ki bo raztežaj plezal v vodstvu naveže na zgornji konec vrvi, kar bo varovalcu olajšalo podajanje vrvi. Če uporabljamo dvojno vrv, se v primeru dveh plezalcev oba privežeta na obe polovici vrvi (z vozlom osmica na vsak pramen posebej). V kolikor bodo v navezi trije plezalci, se vodeči priveže na oba konca vrvi, plezalca ki bosta plezala kot druga, pa se navežeta vsak na svoj konec ene izmed obeh vrvi. Vodeči vzame vso opremo, ki jo bo potreboval za plezanje in vmesno varovanje ter izdelavo sidrišča na koncu raztežaja. Kot pri športnem plezanju, tudi tukaj velja pravilo [[Osnove gibanja naveze#Navezovanje|'''dvojnega preverjanja''']]. Če imata plezalca s seboj tudi nahrbtnik, ga nosi drugi v navezi. Ko sta oba pripravljena, lahko začneta s plezanjem. S poveljem ˝varujem˝ varujoči sporoči soplezalcu, da je pripravljen in da lahko začne s plezanjem. Posamezne faze plezanja raztežaja in povelja so opisana pod osnovami [[Osnove gibanja naveze|gibanja naveze]].

== Varovanje prvega v navezi ==

Tehnika varovanja je iz varovanja z vrvjo okoli pasu v preteklosti prešla na varovanje s [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičevim vozlom]], danes pa se večinoma varuje s pomočjo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|številnih varoval]], ki jih uporabljamo tudi pri različnih vrvnih manevrih. Glede na okoliščine, se odločimo bodisi za [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanje na pas]], kjer imamo varovalo ali polbičev vozel z vponko vpet v manevrsko zanko pasu, bodisi za [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|varovanje v center sidrišča]]. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o tipu varovanja so razmerje tež soplezalcev, lokacija sidrišča (lopa), navajenost varovalca, zanesljivost točk sidrišča itd.

V primeru padca z [[Varovanje#Varovanje_na_pas|varovanjem na pas]] prevzamemo del sile že z lastno težo, ko nas sunek padca privzdigne. Pri tem moramo upoštevati, da je sunek sile na varovalca, v primeru velikega razmerja teže med napredujočim in varovalcem, lahko zelo velik (možnost poškodbe varovalca). V primeru velike razlike v teži med soplezalcema je smotrneje, da je težji plezalec varovan v center sidrišča. Ne glede na razmerje tež plezalcev, pa je nujno potrebno, da varovalec ni pripet v sidrišče s predolgim pramenom vrvi. Varovalec mora namreč z roko vedno doseči sidrišče, tudi v primeru da ga karkoli vrže iz ravnotežja, ga privzdigne ali mu spodrsne. Ne glede na tip varovanja prvega, si moramo sidrišče urediti na način, ki bo omogočal nemoteno podajanje vrvi. 

Kot že omenjeno, v primeru velike razlike v teži soplezalcev, varujemo v [[Varovanje#Varovanje_v_center_sidri.C5.A1.C4.8Da|center sidrišča]]. V center sidrišča je nujno varovati tudi v primeru, ko je varovališče v lopi ali pod kako drugo skalno zaporo nad varovališčem (streha, previs), v katero bi lahko zadeli v primeru, da nas ob padcu napredujočega privzdigne. Tudi v primeru varovanja v center sidrišča moramo poskrbeti, da sunek centra sidrišča ne more dvigniti tako visoko, da bi varovalec zadel z glavo v strop/previs. Najbolje je, da onemogočimo poteg navzgor oz. uporabimo primerno dolg trak, če s tem ne pokvarimo drugih zahtev izdelave sidrišča. Tudi v primeru uporabe varovala (ploščice) v centru sidrišča, naletimo na isto težavo, kot pri varovanju na telo, t.j. na problem padca napredujočega pred prvim vmesnim varovanjem. Temu se izognemo z vpetjem vrvi v obračalno vponko. Obračalno vponko vpnemo v eno izmed točk sidrišča le v primeru zanesljive točke (svedrovec, dober klin). V primeru, da vrv teče skozi vponko v nezanesljivi točki, lahko ob močnejšem sunku ob padcih, pride do porušitve sidrišča, zato takrat obračalno vponko vpnemo v center sidrišča. 

== Vmesno varovanje in vpenjanje vrvi ==

Za varno plezanje ni dovolj, da se na vrv le navežemo, ampak moramo poskrbeti tudi za zanesljivo sidrišče in vmesno varovanje. Kako pogosto varovanje nameščati, je odvisno od težavnosti in drugih lastnosti smeri (npr. splošne možnosti za nameščanje varovanja, krušljivost itd.), plezalčeve psiho-fizične pripravljenosti in njegovega načina plezanja. V težjih smereh (gledano s strani posameznika) navadno nameščamo, če je seveda to možno, varovanje bolj pogosto, na lažjih delih manj, v nobenem primeru pa ne smemo plezati brez vmesnega varovanja. V kolikor vmesnega varovanja ne potrebujemo, tudi ni potrebe po plezanju v navezi. V primeru, da smo navezani zaradi soplezalca, ki pleza kot drugi, moramo biti odgovorni in zaradi varnosti celotne naveze nameščati vmesno varovanje.

=== Klini ===

Za vmesno varovanje uporabljamo sisteme, ki jih vpenjamo na eni strani v klin, metulj ali drugo varovalo, na drugi strani pa vpenjamo vrv. Kot omenjeno, za vmesno varovanje uporabljamo različne pripomočke. V naših hribih so še vedno najpogostejši klini, pogosto uporabljamo tudi metulje, različne vrste zatičev in zagozd. Vsako varovalo ima svoje prednosti in slabosti, predvsem pa zahteve namestitve, ki bo omogočala prevzem obremenitve v primeru padca.

Kline, ki se pri nas uporabljajo najpogosteje, nameščamo v skalne razpoke. Glede na to, da so lahko razpoke različno globoke in široke, temu primerno uporabljamo tudi različne vrste [[Oprema za skalno plezanje#Klini|klinov]]. Nekje najširše razpoke, kjer se še uporabljajo klini, so razpoke široke do cca. 1 cm. Včasih, ko še ni bilo metuljev, so za širše razpoke uporabljali bonge, vendar pa slednji danes niso več v uporabi, saj je uporaba metuljev in zatičev v tem primeru hitrejša in zanesljivejša izbira. Glede na širino razpoke izberemo debelino klina. V širših razpokah se uporabljajo tako imenovani profilni klini, ki imajo V ali Z obliko, v tankih pokah pa tanki klini imenovani tudi ˝specialčki˝.

[[Image:Klin bong in specialcek.jpg|thumb|center|400px|Klin bong (a) in specialček (b).]]Poleg izbire debeline klina, je pomembna tudi njegova dolžina. Če je razpoka plitva in slepa, lahko daljši klin pride do njenega konca še preden zanesljivo ˝prime˝. Zato je v takšnem primeru bolje uporabiti krajši klin. Kadar uporabimo klin, ki ga ne uspemo zabiti povsem do ušesa, lahko ročico obremenitve skrajšamo s kavbojskim vozlom (skica spodaj). Navadno se klin prilagaja razpoki in ne obratno. Vendar če je le možno, je za klin bolje uporabiti vodoravne razpoke. Klin ima namreč veliko večjo nosilnost v prečni smeri, kot vzdolžni, kjer obremenitev vleče klin iz razpoke. 

 

[[Image:Krajsanje klini.JPG|thumb|center|300px|Pri krajšanju ročic ne do konca zabitih klinov bodimo pozorni na kot kavbojskega vozla (Vir: Mountaneering).]]

[[Image:Uporaba klini razpoke.jpg|thumb|center|400px|Za različne razpoke uporabimo primeren klin. Skica prikazuje kateri klin je primeren za posamezno razpoko (Vir: Osnove tehnike vodenja).]]

 

=== Metulji in zatiči ===

[[Oprema za skalno plezanje#Metulji|Metulji]] in [[Oprema za skalno plezanje#Zati.C4.8Di|zatiči]], ki jih imenujemo tudi gibljiva varovala, izhajajo predvsem iz granitnih plezalnih območij, kjer so razpoke preširoke za kline, lesene zagozde, ki so se nekdaj uporabljale na takih mestih, pa so zgodovina. Prednost obojih je predvsem hitra namestitev in odstranitev ter zanesljivost v primeru pravilne namestitve. Prednosti imajo tudi iz etičnega vidika, saj veliko manj poškodujejo skalo in puščajo manj sledi. Kot omenjeno, pa imajo za učinkovito delovanje svoje zahteve glede nameščanja in poteka obremenitve. Metulji so sestavljeni iz treh ali štirih nosilnih ploščic oz. čeljusti povezanih z mehanizmom, ki omogoča spreminjanje njihovega razpona in nosilne jeklenice. Metulji so različnih velikosti, zaradi gibajočih čeljusti pa lahko isti metulj namestimo v različno široke razpoke. Vsak metulj ima tako svoj spekter uporabne širine. Se pa razponi metuljev posameznih proizvajalcev prekrivajo, tako da lahko z enim kompletom pokrijemo veliko večino razpok. Metulj ni učinkovit v njegovih skrajnih legah. Popolnoma razpeta lega ne nudi zadostne površine, ki bi bila v stiku s skalo. Prav tako popolnoma skrčen metulj izgubi funkcijo razširjanja čeljusti ob obremenitvi, ki povečuje trenje med skalo in metuljem. Metuljev nikoli ne smemo nameščati v razpoke v skrajno skrčeni poziciji ali jih v takšni poziciji celo potiskati v razpoke. Takšnega metulja ni več moč sprostiti in odstraniti iz razpoke. V primeru, da ga iz razpoke ne moremo več odstraniti, se lahko tolažimo s prepričanjem, da dobro ˝drži˝. Pri nameščanju metuljev moramo biti pozorni tudi na to, da je nosilna jeklenica obrnjena čim bolj v smeri morebitne/pričakovane obremenitve. Pravilna uporaba in najpogostejše napake so prikazane na spodnji sliki.

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond).]]

Od vseh varoval največ pozornosti pri nameščanju zahtevajo zatiči. Kot prvo zahtevajo pravilno obliko razpoke. Zatiči imajo namreč obliko zagozde, zato prenašajo obremenitve le v smeri v kateri se razpoka oži in se zatič ob obremenitvi dodatno zagozdi. Pri namestitvi je potrebno zatič dovolj močno zagozditi, da ne izpade že pri majhni obremenitvi v nasprotno smer, ki jo lahko povzroči rahel poteg vrvi, npr. navzgor ali vstran. Posebno pozornost pri uporabi zatičev moramo nameniti izdelavi sidrišča. Na sidrišču namreč lahko nastopijo obremenitve v različnih smereh. Pravilno nameščanje zatičev je prikazano na spodnji skici.

[[Image:Oprema skala zatic postavitev.jpg|thumb|center|700px|Različni načini postavitve zatičev.]]Kot omenjeno, v varovalo vpenjamo komplete, v njih pa vrv na katero smo navezani. Če nam pri športnem plezanju vmesno varovanje ne predstavlja ovire in nam ne povzroča trenja vrvi, se to pri plezanju v gorah pojavlja precej pogosto. Smeri, posebej klasične, ki sledijo naravnim prehodom, redko potekajo naravnost. Prav tako tudi vmesno varovanje nameščamo tam kjer nam smer oz. skala to dopušča. Zaradi vsega tega velikokrat vrv poteka levo-desno, okoli rogljev, robov in vse to povzroča veliko trenja kar hitro otežuje plezanje. Delno lahko to trenje zmanjšamo z uporabo dolgih kompletov. Namesto kratkih trakov, kot so v uporabi pri športnem plezanju, uporabljamo daljše trakove (60 cm in daljše). Takšni kompleti imajo številne prednosti. Kot že omenjeno jih lahko podaljšamo in s tem zmanjšamo trenje, lahko jih nameščamo v naravne razčlembe (skalno uho, drevo/grm, rogelj), s pomočjo traku zmanjšamo ročico pri delno zabitem klinu, trak uporabimo pri izdelavi sidrišča, itd. S podaljšanjem kompleta lahko dosežemo tudi primernejšo lego vponke v katero vpnemo vrv in na ta način preprečimo, da bi ob padcu vponka udarila v skalo in se zlomila.

[[Image:Vpenjanje opozorila 1.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]][[Image:Vpenjanje opozorila 2.jpg|thumb|center|700px|Pravilna lega vponke kompleta pri vmesnem varovanju.]] 

=== Kompleti in vpenjanje vrvi ===

Da imamo najmanj težav pri zlaganju kompletov, predvsem pa pri vpenjanju in podaljševanju le-teh, je pomembno, da se naučimo hitrega in pravilnega zlaganja. Eden od bolj enostavnih načinov je prikazan na spodnji sliki.

[[Image:Zlaganje sistemov.jpg|thumb|center|400px|Način pravilnega in hitrega zlaganja dolgih kompletov (Vir: Petzl).]][[Image:Nošnja sistemov.jpg|thumb|center|300px|Tako dolge komplete, kot trakove za izdelavo sidrišč, lahko nosimo tudi preko ramen (Vir: Petzl).]]

V poglavju Oprema so opisane tudi vrste [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrvi]], ki jih uporabljamo pri plezanju. Prednost dvojne vrvi je predvsem v možnosti vpenjanja vsakega pramena posebej.

[[Image:Razlicne vrste vrvi.jpg|thumb|center|600px|Vpenjanje različnih vrst (debelin) vrvi.]] 

Z vpenjanjem na pravi način lahko pri smereh, kjer vmesno varovanje nameščamo levo-desno, bistveno zmanjšamo trenje v primerjavi s trenjem, ki bi nastalo pri uporabi dvojčka ali enojne vrvi. Način vpenjanja in trenje, ki pri tem nastaja je najbolje razvidno iz spodnje slike.

[[Image:Potek vrvi.jpg|thumb|center|500px|Prednosti uporabe dvojne vrvi.]] 

== Varovanje drugega ==

Ko po preplezanem raztežaju pridemo na že izdelano sidrišče, najprej preverimo trdnost klinov, se v enega izmed njih zavarujemo ter velimo soplezalcu, da lahko preneha z varovanjem. V kolikor sidrišče še ni izdelano, najprej zabijemo klin ali uporabimo drug pripomoček (npr. metulj) in se v to točko, v kolikor ji lahko dovolj zaupamo, vpnemo z glavno vrvjo (zavarujemo). V kolikor posamezna točka sidrišča ne daje zadovoljivega zaupanja, naredimo sidrišče iz potrebnega števila pritrdilnih točk, jih povežemo in se vpnemo v center. Če smo se vpeli v prvo fiksno točko v naslednji fazi izdelamo sidrišče do konca in se vpnemo v center sidrišča, iz točke v katero smo se vpeli na začetku pa se lahko izpnemo. Ne glede na to ali plezamo v enakovredni ali neenakovredni navezi se zavarujemo v center sidrišča. Predvsem v klasičnih smereh so sidrišča že pogosto izdelana. Tudi če se nam zdi, da bi lahko raztežaj še podaljšali za nekaj metrov, je pametneje, da uporabimo že izdelano sidrišče, saj bomo prihranili kar nekaj časa, ki bi ga potrebovali za izdelavo novega sidrišča in kasnejše podiranje le-tega. Seveda pa je potrebno vsako že izdelano sidrišče preveriti. Prav tako je pametneje izdelati sidrišče na varni in udobni lokaciji, kot pa nekaj metrov višje varovati v visečem sidrišču ali sidrišču ki je izpostavljeno padajočemu kamenju.

Ploščice, ki omogočajo uporabo samozateznega varovanja drugega v navezi (ATC guide, Reverso), omogočajo na enak eleganten način tudi varovanje dveh soplezalcev. Lahko plezata istočasno, varovalec pa vsakemu posebej pobira vrv. V kolikor varovalec varuje na udobni polici, si vrv nabira na mesto, kjer mu ne bo ušla po steni navzdol in bo hkrati pripravljena za podajanje v naslednjem raztežaju. Pri neudobnih in visečih sidriščih si vrv nabiramo bodisi preko nog bodisi preko vrvi s katero smo vpeti v sidrišče ali pa si jo s posebnim načinom pritrjujemo v vponko na sidrišču. Uporabimo sistem, ki smo ga navajeni, pomembno je le, da nam vrv ne bo ušla čez steno in da jo bomo lahko soplezalcu v naslednjem raztežaju nemoteno podajali.

[[Image:Vpenjanje trojna naveza 4A.jpg|thumb|center|400px|Za plezanje v trojni navezi je primerna le dvojna vrv (Vir: Beal).]]Med plezanjem drugega, ima varovalec dovolj časa, da pripravi opremo, ki mu je ostala in jo bo v naslednjem raztežaju uporabil soplezalec. Ko bo le-ta priplezal do sidrišča, si bo pripravljeno opremo po želji razporedil na svoj pas in nadaljeval v naslednji raztežaj. V primeru, da gre za neenakovredno navezo, soplezalca, ko pride na sidrišče, vpnemo (zavarujemo) v center sidrišča, nakar ga lahko izpnemo iz sistema varovanja. Soplezalca si izmenjata opremo, drugi pripravi varovanje za vodilnega v navezi in le-ta lahko začne s plezanjem naslednjega raztežaja.

== Najpogostejše napake ==

*Plezanje v navezi brez uporabe vmesnega varovanja - če plezalec ne namešča vmesnega varovanja, ni potrebe po plezanju v navezi. S tem ogroža sebe in soplezalca.
*Uporaba klinov, ki so že v steni, ne da bi preizkusili njihovo zanesljivost.
*Pri varovanju napredujočega plezalca s pomočjo ploščice na pas ali v center sidrišča, vrv ni speljana preko obračalne vponke. 
*Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel. 
*Prehiter soplezalec kot drugi v navezi: pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje. Če nam to ne uspeva, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Oprema za skalno plezanje

2013-05-20T21:10:16Z

Zenki:

Skalno plezanje je med vsemi oblikami plezanja najstarejše. Največji napredek v razvoju opreme je razviden pri opremi za varovanje v skali, ki je vedno lažja in vedno bolj raznolika. Oprema, predstavljena v tem poglavju, je namenjena plezanju nenavrtanih skalnih smeri.

== Osnovna oprema ==

Sem sodijo:

*[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrv;]]
*[[Osnovna plezalna oprema#Plezalni_pas|plezalni pas]];
*[[Osnovna plezalna oprema#.C4.8Celada|čelada;]]
*[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|varovalo;]]
*[[Osnovna plezalna oprema#Vponke_z_matico|vponke z matico;]]
*[[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trakovi;]]
*[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Sistemi_vponk_-_kompleti.C2.A0 kompleti (sistemi) vponk;]
*[[Osnovna plezalna oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice|pomožne vrvice;]]
*[[Osnovna plezalna oprema#Prva_pomo.C4.8D|prva pomoč.]] 

== Plezalniki ==

Predvsem za plezanje težjih skalnih smeri se uporabljajo plezalniki. Prednost plezalnikov pred čevlji je ta, da omogočajo natančno stopanje na majhne stope. Za plezanje dolgih, večraztežajnih smeri je zaradi udobnosti priporočljivo, da niso (pre)tesni. Poznamo plezalnike na vezalke, ježke in take, ki si jih samo nataknemo. Ker si jih na varovališčih navadno sezuvamo, je s praktičnega vidika bolje, če uporabljamo plezalnike brez vezalk. 

== Kladivo ==

V naših gorah, v katerih za varovanje uporabljamo predvsem kline, ima vsak član naveze tudi kladivo. Vodilni za zabijanje, drugi pa za njihovo izbijanje. Izbira kladiva je prepuščena posameznikovim preferencam. Nekateri imajo raje lažja kladiva, drugi malce težja. Načeloma pa naj bi imelo kladivo ustrezno maso (400 do 600 g) in ustrezno dolg ročaj. Praviloma naj bi bilo narejeno iz kovine z oblogo iz umetne mase (guma) ter ustrezno oblikovano in uravnoteženo. 

[[Image:Oprema skala kladivo.jpg|thumb|center|200px|Kladivo (Vir: Camp).]]

En del glave naj bo raven, saj z njim zabijamo in izbijamo kline. Če je ta del nagrbančen (kot tesarska kladiva), z njim kline poškodujemo. Drugi del glave naj bo bolj koničast, da lahko čistimo led (žled) iz razpok. Pomaga nam lahko tudi pri prečenju snežič. Kladivo imamo privezano na vrvici, kar preprečuje njegovo izgubo. Vrvica naj bo dovolj dolga, da nas ne ovira pri zabijanju in izbijanju klinov.

== Skalna varovala ==

Za varovanje v skalnih smereh uporabljamo vse skalne razčlembe. Navadno so to različno široke poči, razpoke, pokline in druge vdolbine, kamor nameščamo varovanje. V zelo ozke razpoke zabijemo kline, v širše pa nameščamo metulje, zatiče in ostala varovala. Nosilnost je odvisna od lastnosti posameznega varovala, kakovosti skale in načina, kako je nameščeno. V večraztežajnih športnih smereh je vse varovanje urejeno s svedrovci.

=== Klini ===

Za plezanje v naših gorah so klini eno izmed glavnih varoval. Glede na obliko in dolžino poznamo več vrst klinov. Pri nas sta najbolj uporabna univerzalni in profilni klin. Poleg klinov za varovanje, ki so od ušesa do konice navadno daljši od 10 cm, poznamo tudi tehnične kline. Ti so namenjeni le napredovanju in ne varovanju, saj so manjši in krajši od varovalnih.

[[Image:Oprema skala klini.JPG|thumb|center|200px|Klin (Vir: Petzl)]]

[[Image:Klin univerzalni-MG metal.jpg|thumb|center|200px|Univerzalni klin - najpogosteje uporabljani tip pri nas (Vir: MG metal)]] 

=== Metulji ===

Metulji so varovala, ki so namenjena varovanju v počeh. Sodijo med aktivna varovala. Delujejo z uporabo trenja med stenami poči in čeljustmi metulja. V primeru obremenitve se metuljeve čeljusti razpirajo, kar poveča trenje in zmanjša možnost, da bi se iztaknil.

Za različno široke poči se uporabljajo metulji z različnimi razponi. Nosilnost posameznega metulja je odvisna od njegovega razpona – metulji z manjšim razponom imajo manjšo nosilnost kot metulji z večjim razponom. Pozorni moramo biti na njihovo pravilno namestitev, saj je v nasprotnem primeru njihova raba nesmiselna.

[[Image:Oprema skala frendi.JPG|thumb|center|400px|Metulji (Vir: Black Diamond)]]

[[Image:Oprema skala frend postavitev.JPG|thumb|center|400px|Pravilna in nepravilna namestitev metulja (Vir: Black Diamond)]]

=== Zatiči ===

Tudi zatiči so namenjeni varovanju v počeh in sodijo med pasivna varovala. So različnih velikosti, saj se uporabljajo v različno širokih počeh. Zatiče zatikamo v poči, v večini primerov pa njihova uporaba ni tako zanesljiva kot uporaba metuljev, saj se v naših gorah predvsem zaradi konfiguracije in (ne)razčlenjenosti skale radi iztikajo. Za iztikanje zatičev se uporablja temu namenjen pripomoček – iztikač.

[[Image:Oprema skala zatici.jpg|thumb|center|400px|Zatiči (Vir: Camp)]]

 

[[Image:Nut tool.JPG|thumb|center|200px|Iztikač zatičev]]

=== Ostala varovala ===

Obstaja še cela vrsta varoval, namenjenih varovanju v počeh. Sem sodijo varovala, kot sta Ballnut in Tricam. Njihova uporaba v naših stenah ni preveč razširjena. 

[[Image:Oprema skala ostala.JPG|thumb|center|500px|Ballnuti in Tricami (Vir: Camp)]]

Reševanje padlega

2013-05-20T20:25:31Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom – ta trenutno drži obremenitev – polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]] ter nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve – pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo.

Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca.

Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo pritrjeni v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico – vsak član naveze ima 4.'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je že kar nekaj metrov nad varovališče, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov. 

*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega.
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča.
*Če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|400px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|400px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|400px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|400px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|400px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|400px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat – enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|400px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo, ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|400px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|400px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami. Reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čim bliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čim večji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|400px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|400px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječem sidrišču.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino. '''Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo pozneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|400px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenos obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če ni, je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust. Na koncih vrvi naredimo vozle in jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem pripravi reševalec 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestica.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|400px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti. Če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|400px|Ko reševalec začne s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|400px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|500px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T20:24:35Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom – ta trenutno drži obremenitev – polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]] ter nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve – pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo.

Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca.

Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo pritrjeni v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico – vsak član naveze ima 4.'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je že kar nekaj metrov nad varovališče, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov. 

*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega.
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča.
*Če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|400px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|400px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|400px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|400px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|400px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|400px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat – enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|400px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo, ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|400px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|400px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami. Reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čim bliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čim večji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|400px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|400px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječem sidrišču.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino. '''Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo pozneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|400px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenos obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če ni, je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust. Na koncih vrvi naredimo vozle in jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem pripravi reševalec 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestica.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|400px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti. Če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|400px|Ko reševalec začne s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|400px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T20:19:09Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom – ta trenutno drži obremenitev – polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]] ter nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve – pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo.

Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca.

Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo pritrjeni v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico – vsak član naveze ima 4.'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je že kar nekaj metrov nad varovališče, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov. 

*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega.
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča.
*Če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|400px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|400px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|400px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|400px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|400px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|400px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat – enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|400px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo, ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|400px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|400px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami. Reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čim bliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čim večji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|400px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|400px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječem sidrišču.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino. '''Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo pozneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|400px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenos obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če ni, je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T19:48:41Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom – ta trenutno drži obremenitev – polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]] ter nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve – pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo.

Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca.

Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo pritrjeni v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:19:33Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:12:54Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode – obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].   
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].   
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:06:39Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, posebno ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso...), ki ne omogočajo enostavnega oz. nadzorovanega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide...). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]; 
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]; 
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi), kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:06:05Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji. 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, posebno ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso...), ki ne omogočajo enostavnega oz. nadzorovanega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide...). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]; 
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]; 
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi), kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:02:12Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo, so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' sledeči: 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata, kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico…)… Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in padlega kajti prvo pravilo reševanja je, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb in v kaki meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja, kot pa brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč (sicer je kričanje dober znak, ker pomeni, da je pri zavesti in da diha; bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš kasneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožujoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo in če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, posebno ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso...), ki ne omogočajo enostavnega oz. nadzorovanega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide...). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]; 
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]; 
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi), kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T11:01:56Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo, so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' sledeči: 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata, kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico…)… Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in padlega kajti prvo pravilo reševanja je, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb in v kaki meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja, kot pa brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč (sicer je kričanje dober znak, ker pomeni, da je pri zavesti in da diha; bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš kasneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožujoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo in če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, posebno ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso...), ki ne omogočajo enostavnega oz. nadzorovanega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide...). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]; 
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]; 
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi), kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Reševanje padlega

2013-05-20T10:52:36Z

Zenki:

Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi.

Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene.

Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.  

== Opis osnovnih možnih situacij ==

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

*'''reševalec''' - je plezalec, ki je v času padca na sidrišču in mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega;
*'''padli''' - je plezalec, ki je padel.

=== Padec drugega v navezi ===

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu, kar postopek reševanja skrajša in pohitri. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu, padlega spustil niže ali ga s škripcem potegnil na sidrišče.

=== Padec prvega v navezi ===

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi možne naslednje situacije:

*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''

[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]] 

*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem. '''

[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]] 

== Prvi koraki ob padcu ==

Ne glede na situacijo, so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' sledeči: 

*'''Oceni situacijo.''' Razmisliti moraš kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata, kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico…)… Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in padlega kajti prvo pravilo reševanja je, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb in v kaki meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja, kot pa brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč (sicer je kričanje dober znak, ker pomeni, da je pri zavesti in da diha; bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
*'''Preveri katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš kasneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.  
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožujoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo in če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje. 

== Večstopenjska pomoč ==

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

=== Nadzorovan spust padlega   ===

Ko padli obvisi na vrvi je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, posebno ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso...), ki ne omogočajo enostavnega oz. nadzorovanega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide...). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]]. 

=== Dvig padlega ===

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]; 
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]; 
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi), kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec. 

== Osnovni postopki reševanja ==

Pri nesreči je glavni cilj reševalca čimprej pomagati padlemu. Zato si mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in nato dvigniti padlega k sebi.

Da dosežemo te glavne cilje je treba v splošnem izvesti naslednje korake reševanja:

*'''zaustavitev padca;'''
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];'''
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;'''
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];'''
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].''' 

=== Aretacija obremenjene vrvi ===

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede katerikoli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. 

==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla.]] 

==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali center sidrišča ====

V primeru varovanja s ploščico (npr. reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo in nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi. 

[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]]

=== Prenos obremenitve ===

Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi, sledi po aretaciji prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel. 

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. 

[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (tj. ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

*pobiranje vrvi med dvigovanjem;
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

==== Samozatezno varovalo ====

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo. 

==== Izdelava vozla garda ====

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv (oz. da slednja drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost (kompleksnost) opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo. 

=== Izdelava škripčevja ===

V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku.

Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda. 

==== Poteg vrvi ====

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

==== Enojni škripec ====

Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|500px|Enojni škripec (Vir: PV).]] 

==== Švicarski škripec ====

Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV).]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV).]]

== Potek reševanja ==

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča;
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem.  

=== Padec blizu ali mimo sidrišča ===

''(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)'' 

Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico vpeto v manevrsko zanko pasu. Je že kar precej metrov nad varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem.

[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem, po vpetju nekaj vmesnih varoval, pade in obvisi pod sidriščem.]]

Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov: 

*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega;
*če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča;
*če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.

[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|500px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]]

[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|500px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]]

[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|500px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|500px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]]

Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel.

[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|500px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]]

V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. 

[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|500px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]]

[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]]

V tem trenutku je padli zavarovan tj. dvakrat - enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi.

V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|500px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]]

[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|500px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]]

Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]].

[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|500px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|500px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami - reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]]

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane.

V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čimbliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čimvečji izkoristek mehanskega prenosa.

[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|500px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]]

Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče. 

[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|500px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječe sidrišče.]]

Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino''' (tj. najlonski traks kavbojskim vozlom vdane v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča), v primeru, ko pa je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom ter obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo kasneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču.

[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|500px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]

=== Padec daleč od sidrišča ===

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču;
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli;
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo;
*prenost obremenitve na novo sidrišče;
*ponovno plezanje navzdol;
*podiranje spodnjega sidrišča;
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

== Spust s ponesrečencem ==

Spust s ponesrečencem pride v poštev ko:

*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno;
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše; 

Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega.

S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem reševalec pripravi 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestice.

[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]]

V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko. 

[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|500px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]]

Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti, če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|500px|Ko reševalec začne s spustom najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče - tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]]

Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. 

[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|500px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]

== Hitri diagram postopkov ==

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|700px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]

Samoreševanje

2013-05-20T10:45:22Z

Zenki:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene.

Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi);
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.  

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v načinih pritrjevanja prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena enakih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava prsne zanke]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko, saj je tako samoreševanje laže izvajati. Sedaj na enak način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna oziroma nožna zanka), vozel potisnemo čim više, na pomožni vrvici pa naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim), s katero se bomo vzpenjali, in pod podplatom naredimo vozel.

[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava stopne zanke]]

Ko se bomo začeli vzpenjati, dolžino zanke lahko še prilagajamo in tako dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|400px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko. Tako si olajšamo dvigovanje.]]

Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo. Tako razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami. 

[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke]]

=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide, …). Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi, na kateri visimo. To najlaže naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico – kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico. 

[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje]]

Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico.

[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]]

Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v manevrsko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]]

V stopno zanko postavimo eno nogo in hkrati, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko više in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je v stopni zanki. Tako dobimo enostaven škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali z dvema vponkama z matico, vpetima v manevrsko zanko.

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. 

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje, enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in tako obvisimo na njem.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju. V tem primeru jo namestimo prek obeh pramenov vrvi in se vpnemo v vponko v stopni zanki.

[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec prek obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko]]

Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v manevrsko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže. To storimo tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu.

[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]]

Sedaj le še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi]] '''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije predstavljene metode. Teh to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije, v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere, v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.''' 

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, pri kateri se uporablja namenske pripomočke, t. i. žimarje. Tovrstna tehnika se najpogosteje uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija, ...), v katerih prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije. Obstajata dva načina žimarjenja. 

*Žimarjenje z dvema ročnima prižemama, pri katerem se s popkovino vpemo v oba žimarja.
*Žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo z ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi lastne teže drsi samodejno.

Samoreševanje

2013-05-20T10:42:51Z

Zenki:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene.

Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi);
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.  

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v načinih pritrjevanja prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena enakih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava prsne zanke]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko, saj je tako samoreševanje laže izvajati. Sedaj na enak način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna oziroma nožna zanka), vozel potisnemo čim više, na pomožni vrvici pa naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim), s katero se bomo vzpenjali, in pod podplatom naredimo vozel.

[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava stopne zanke]]

Ko se bomo začeli vzpenjati, dolžino zanke lahko še prilagajamo in tako dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|400px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko. Tako si olajšamo dvigovanje.]]

Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo. Tako razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami. 

[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke]]

=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide, …). Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi, na kateri visimo. To najlaže naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico – kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico. 

[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje]]

Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico.

[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]]

Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v manevrsko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]]

V stopno zanko postavimo eno nogo in hkrati, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko više in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je v stopni zanki. Tako dobimo enostaven škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali z dvema vponkama z matico, vpetima v manevrsko zanko.

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. 

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje, enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in tako obvisimo na njem.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju. V tem primeru jo namestimo prek obeh pramenov vrvi in se vpnemo v vponko v stopni zanki.

[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec prek obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko]]

Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v manevrsko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže. To storimo tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu.

[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]]

Sedaj le še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi]] '''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije predstavljene metode. Teh to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije, v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere, v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.''' 

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina: 

*žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja;
*žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.

Samoreševanje

2013-05-20T10:38:02Z

Zenki:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene.

Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi);
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.  

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v načinih pritrjevanja prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena enakih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava prsne zanke]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko, saj je tako samoreševanje laže izvajati. Sedaj na enak način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna oziroma nožna zanka), vozel potisnemo čim više, na pomožni vrvici pa naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim), s katero se bomo vzpenjali, in pod podplatom naredimo vozel.

[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava stopne zanke]]

Ko se bomo začeli vzpenjati, dolžino zanke lahko še prilagajamo in tako dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|400px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko. Tako si olajšamo dvigovanje.]]

Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo. Tako razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami. 

[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke]]

=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide, …). Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi, na kateri visimo. To najlaže naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico – kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico. 

[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje]]

Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico.

[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]]

Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v manevrsko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]]

V stopno zanko postavimo eno nogo in hkrati, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko više in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je v stopni zanki. Tako dobimo enostaven škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali z dvema vponkama z matico, vpetima v manevrsko zanko.

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. 

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in obvisimo na njemu.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju, samo da jo tukaj namestimo preko obeh pramenov vrvi in se vpnemo v vponko v stopni zanki.

[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec preko obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko.]]

Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v maneversko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu.

[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]]

Sedaj samo še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi.]] '''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije, ki jih to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.''' 

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina: 

*žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja;
*žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.

Samoreševanje

2013-05-20T08:35:01Z

Zenki:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene.

Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi);
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.  

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v pritrditvi prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena istih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|500px|Priprava prsne zanke.]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko saj je tako samoreševanje lažje izvajati. Sedaj na isti način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna/nožna zanka), vozel potisnemo čim višje, na pomožni vrvici naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim) s katero se bomo vzpenjali in pod podplatom naredimo vozel.

[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|500px|Priprava stopne zanke.]]

Ko se bomo začeli vzpenjati, si to lahko še prilagajamo in dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|500px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko, da si olajšamo dvigovanje.]]

Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo, tako da razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo ter tako ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami. 

[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke.]]

=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide…). Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi na kateri visimo. Najlažje to naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico. 

[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje.]]

Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico.

[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]]

Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v maneversko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]]

V stopno zanko postavimo eno nogo in istočasno, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko višje in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je v stopni zanki. Tako dobimo enostavni škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje.]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali v dve vponki z matico vpeti v maneversko zanko.

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. 

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in obvisimo na njemu.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju, samo da jo tukaj namestimo preko obeh pramenov vrvi in se vpnemo v vponko v stopni zanki.

[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec preko obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko.]]

Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v maneversko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu.

[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]]

Sedaj samo še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi.]] '''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije, ki jih to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.''' 

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina: 

*žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja;
*žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.

Samoreševanje

2013-05-20T08:31:47Z

Zenki:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene.

Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi);
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi le-ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto, niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene, postopke vadite redno in osvojite osnovne principe, ki veljajo pri samoreševanju.  

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v pritrditvi prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena istih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|500px|Priprava prsne zanke.]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko saj je tako samoreševanje lažje izvajati. Sedaj na isti način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna/nožna zanka), vozel potisnemo čim višje, na pomožni vrvici naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim) s katero se bomo vzpenjali in pod podplatom naredimo vozel.

[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|500px|Priprava stopne zanke.]]

Ko se bomo začeli vzpenjati, si to lahko še prilagajamo in dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|500px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko, da si olajšamo dvigovanje.]]

Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo, tako da razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo ter tako ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami. 

[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke.]]

=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide…). Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi na kateri visimo. Najlažje to naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico. 

[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje.]]

Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico.

[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]]

Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v maneversko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]]

V stopno zanko postavimo eno nogo in istočasno, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko višje in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je v stopni zanki. Tako dobimo enostavni škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje.]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali v dve vponki z matico vpeti v maneversko zanko.

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. 

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in obvisimo na njemu.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju, samo da jo tukaj namestimo preko obeh pramenov vrvi in se vpnemo v vponko v stopni zanki.

[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec preko obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko.]]

Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v maneversko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu.

[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]]

Sedaj samo še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi.]] '''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije, ki jih to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.''' 

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina: 

*žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja;
*žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.

Spust po vrvi

2013-05-20T08:13:01Z

Zenki:

Spust po vrvi je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih oblik sestopa. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno spuste opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri idelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postanejo spusti po vrvi še toliko bolj zahtevni in nevarni zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije. 

== Priprava na spust ==

Ne glede na to, ali se spustimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_skali v skali], [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_ledu ledu] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_snegu snegu], je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.

V sidrišče se je pred pričetkom priprave za spust potrebno najprej pripeti s t. i. '''popkovino''' (kombinacija [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi prešite neskončne zanke] in [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico]). Na enem koncu si namestimo zanko s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Kavbojski_vozel kavbojskim vozlom] v plezalni pas (v manevrsko zanko). Nato na zanki (traku) na razdalji približno 20 cm od manevrske zanke izdelamo vozel (osmica ali šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel bičevim vozlom]. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (fotografija spodaj).

[[Image:Popkovina.jpg|thumb|center|400px|Priprava popkovine]]

Ko smo zavarovani v sidrišče, sledijo priprava vrvi in vsi ostali postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.

'''OPOMBA''': če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, v kateri so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba preveriti (obraba, starost) kakovost pomožnih vrvic. 

 

Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je treba obvezno poskrbeti, da nam ta ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali bičevega vozla vrv pripnemo na sebe, v center sidrišča ali v enega izmed sidriščnih klinov (fotografija spodaj).

[[Image:Zavarovanje vrvi pred padcem1a.jpg|thumb|center|600px|Vrv zavarujemo pred padcem oz. izgubo]]Kadar uporabljamo enojno vrv, polovico vrvi napeljemo skozi center sidrišča. To naredimo tako, da skozi zanko v centru sidrišča napeljemo vrv, ki jo nato vpnemo še v vponko, vpeto v enega izmed sidriščnih klinov. Sedaj lahko pričnemo z vlečenjem vrvi, pri čemer vpetje skozi vponko preprečuje, da bi prežagali pomožno vrvico. Ko je vrv napeljana, lahko vponko odstranimo.

[[Image:Vlecenje vrvi cez vponko.jpg|thumb|center|600px|Vrv vlečemo čez vponko, da ne prežagamo pomožne vrvice.]]Če uporabljamo dve vrvi, ker nam podvoji dolžino spusta, je potrebno obe vrvi na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel [[Vozli#.C5.A0estica|šestica]] ali [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]]. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla. Njegova bistvena prednost je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti. Hkrati je vozel bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja.

Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30–40 cm ostanka obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin, je najbolje, če za povezavo uporabimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel podaljševalni vozel]. Pri pripravi vrvi za spust ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu (pramenu) posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno močneje krotovičita. 

[[Image:Priprava vrvi vozel sestica.jpg|thumb|center|600px|Povezovanje vrvi z vozlom šestica]]

Ko je vrv napeljana skozi sidrišče za spust, jo je potrebno še vreči v globino. En pramen z bičevim vozlom zavarujemo na plezalni pas ali v enega izmed sidriščnih klinov (tako nam vrv ne bo ušla, ko bomo en pramen vrgli v globino). Najprej naberemo zanke enega pramena (začnemo pri koncu) in ga vržemo čez rob. Pred metom opozorimo morebitne plezalce pod nami z glasnim klicem "Vrv!". Nato postopek meta ponovimo še z drugim pramenom. Pred spustom preverimo, če vrv lepo teče, da jo bomo lahko po končanem spustu potegnili za seboj.

== Tehnika spusta ==

=== Spust po obeh pramenih vrvi ===

Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje, da uporabimo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si namestimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

*z neskončnim trakom;
*brez traku neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu.

Pri prvem načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu. Nato na traku na razdalji okrog 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si '''obvezno''' namestimo še '''samovarovanje''' z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Drsni_vozli prusikovim vozlom]. 

Vrstni red – vstavljanje vrvi v pripomoček – izdelava samovarovanja – pravzaprav ni pomemben. Pri navpičnih spustih je bolje najprej izdelati samovarovanje, ker nam slednje "drži" vrv, ko jo nameščamo v napravo za spust. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zaradi tega, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.

V primeru enkratnih oziroma krajših spustov lahko napravo za spust vpnemo neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno (nožno) zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v napravo za spust. 

Med spustom je potrebno paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč in da poiščemo ustrezno mesto za njihovo izdelavo.

[[Image:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Vpetje naprave za spuščanje in varovanje (A– v pas; B– v najlonski trak)]] Ko se spuščamo prek previsnih odsekov sten, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Stik zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol (če so na voljo), v nasprotnem primeru pa se z nogami odrivamo od stene in s tovrstnim gibanjem ohranjamo stik s steno. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. 

=== Spust po enem pramenu ===

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave tovrstnega spusta prikazuje spodnja fotografija. Blokirni vozel (šestica z zanko ali bičev vozel v vponki z matico) izdelamo na poškodovani strani vrvi tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okrog drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi, ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del – zlasti če je poškodba tako huda, da bi se morebiti ob vlečenju pretrgal – osamiti z vozlom (šestica ali osmica).

[[Image:Blokirni vozel.jpg|thumb|center|550px|Vpetje vrvi pri spustu po poškodovani vrvi]]Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s  pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi v primeru vetra ali poševnega spusta ne "uide".

[[Image:Osamitev poskodbe na vrvi.jpg|thumb|center|550px|Poškodbo na vrvi moramo osamiti, poškodovano vrv pa pripeti, da nam ne uide.]]

Ko dosežemo naslednje sidrišče, se najprej s popkovino zavarujemo vanj in šele nato izpnemo napravo za spust. Ko želimo vrv potegniti za seboj, vlečemo poškodovani pramen vrvi. 

== Osnovno načelo spusta neenakovrednih plezalcev ==

V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da izkušenejši pripravi sistem za spust za oba plezalca.

Najprej se bo spustil izkušeni. Ta si uredi tudi samovarovanje, sledi pa mu neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na fotografiji spodaj ima izkušeni modro varovalo, neizkušeni pa rjavega). Ko sta oba pripravljena, ostane manj izkušeni pripet na sidrišče s popkovino, bolj izkušeni pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv izpne iz naprave za spust in jo zavaruje v sidrišče. Pri tem si lahko tudi enostavno pusti vpetje vrvi v napravo za spust in s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok, dokler na sidrišču ni tudi neizkušeni. '''OBVEZNO pa mora pustiti samovarovanje na vrvi!'''

[[Image:Vpetje obeh plezalcev.jpg|thumb|center|600px|Spust neenakovrednih plezalcev]]

Za izkušenim se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (fotografija spodaj). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi bodisi nadzoruje hitrost spuščanja soplezalca. Tudi če neizkušeni spusti vrv, ga izkušeni še vedno lahko nadzorovano spušča z nategom vrvi. [[Image:Soplezalec popusca vrv.jpg|thumb|center|550px|Nadzorovanje hitrosti spusta neizkušenega soplezalca.]] 

== Pogoste napake ==

*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča. 
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
*Spuščanje brez samovarovanja.
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.

Spust po vrvi

2013-05-20T08:11:29Z

Zenki:

Spust po vrvi je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih oblik sestopa. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno spuste opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri idelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postanejo spusti po vrvi še toliko bolj zahtevni in nevarni zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije. 

== Priprava na spust ==

Ne glede na to, ali se spustimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_skali v skali], [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_ledu ledu] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_snegu snegu], je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.

V sidrišče se je pred pričetkom priprave za spust potrebno najprej pripeti s t. i. '''popkovino''' (kombinacija [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi prešite neskončne zanke] in [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico]). Na enem koncu si namestimo zanko s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Kavbojski_vozel kavbojskim vozlom] v plezalni pas (v manevrsko zanko). Nato na zanki (traku) na razdalji približno 20 cm od manevrske zanke izdelamo vozel (osmica ali šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel bičevim vozlom]. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (fotografija spodaj).

[[Image:Popkovina.jpg|thumb|center|400px|Priprava popkovine]]

Ko smo zavarovani v sidrišče, sledijo priprava vrvi in vsi ostali postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.

'''OPOMBA''': če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, v kateri so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba preveriti (obraba, starost) kakovost pomožnih vrvic. 

 

Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je treba obvezno poskrbeti, da nam ta ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali bičevega vozla vrv pripnemo na sebe, v center sidrišča ali v enega izmed sidriščnih klinov (fotografija spodaj).

[[Image:Zavarovanje vrvi pred padcem1a.jpg|thumb|center|600px|Vrv zavarujemo pred padcem oz. izgubo]]Kadar uporabljamo enojno vrv, polovico vrvi napeljemo skozi center sidrišča. To naredimo tako, da skozi zanko v centru sidrišča napeljemo vrv, ki jo nato vpnemo še v vponko, vpeto v enega izmed sidriščnih klinov. Sedaj lahko pričnemo z vlečenjem vrvi, pri čemer vpetje skozi vponko preprečuje, da bi prežagali pomožno vrvico. Ko je vrv napeljana, lahko vponko odstranimo.

[[Image:Vlecenje vrvi cez vponko.jpg|thumb|center|600px|Vrv vlečemo čez vponko, da ne prežagamo pomožne vrvice.]]Če uporabljamo dve vrvi, ker nam podvoji dolžino spusta, je potrebno obe vrvi na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel [[Vozli#.C5.A0estica|šestica]] ali [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]]. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla. Njegova bistvena prednost je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti. Hkrati je vozel bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja.

Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30–40 cm ostanka obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin, je najbolje, če za povezavo uporabimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel podaljševalni vozel]. Pri pripravi vrvi za spust ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu (pramenu) posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno močneje krotovičita. 

[[Image:Priprava vrvi vozel sestica.jpg|thumb|center|600px|Povezovanje vrvi z vozlom šestica]]

Ko je vrv napeljana skozi sidrišče za spust, jo je potrebno še vreči v globino. En pramen z bičevim vozlom zavarujemo na plezalni pas ali v enega izmed sidriščnih klinov (tako nam vrv ne bo ušla, ko bomo en pramen vrgli v globino). Najprej naberemo zanke enega pramena (začnemo pri koncu) in ga vržemo čez rob. Pred metom opozorimo morebitne plezalce pod nami z glasnim klicem "Vrv!". Nato postopek meta ponovimo še z drugim pramenom. Pred spustom preverimo, če vrv lepo teče, da jo bomo lahko po končanem spustu potegnili za seboj.

== Tehnika spusta ==

=== Spust po obeh pramenih vrvi ===

Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje, da uporabimo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si namestimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

*z neskončnim trakom;
*brez traku neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu.

Pri prvem načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu. Nato na traku na razdalji okrog 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si '''obvezno''' namestimo še '''samovarovanje''' z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Drsni_vozli prusikovim vozlom]. 

Vrstni red – vstavljanje vrvi v pripomoček – izdelava samovarovanja – pravzaprav ni pomemben. Pri navpičnih spustih je bolje najprej izdelati samovarovanje, ker nam slednje "drži" vrv, ko jo nameščamo v napravo za spust. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zaradi tega, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.

V primeru enkratnih oziroma krajših spustov lahko napravo za spust vpnemo neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno (nožno) zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v napravo za spust. 

Med spustom je potrebno paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč in da poiščemo ustrezno mesto za njihovo izdelavo.

[[Image:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Vpetje naprave za spuščanje in varovanje (A– v pas; B– v najlonski trak)]] Ko se spuščamo prek previsnih odsekov sten, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Stik zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol (če so na voljo), v nasprotnem primeru pa se z nogami odrivamo od stene in s tovrstnim gibanjem ohranjamo stik s steno. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. 

=== Spust po enem pramenu ===

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave tovrstnega spusta prikazuje spodnja fotografija. Blokirni vozel (šestica z zanko ali bičev vozel v vponki z matico) izdelamo na poškodovani strani vrvi tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okrog drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi, ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del – zlasti če je poškodba tako huda, da bi se morebiti ob vlečenju pretrgal – osamiti z vozlom (šestica ali osmica).

[[Image:Blokirni vozel.jpg|thumb|center|550px|Vpetje vrvi pri spustu po poškodovani vrvi]]Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s  pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi v primeru vetra ali poševnega spusta ne "uide".

[[Image:Osamitev poskodbe na vrvi.jpg|thumb|center|550px|Poškodbo na vrvi moramo osamiti, poškodovano vrv pa pripeti, da nam ne uide.]]

Ko dosežemo naslednje sidrišče, se najprej s popkovino zavarujemo vanj in šele nato izpnemo napravo za spust. Ko želimo vrv potegniti za seboj, vlečemo poškodovani pramen vrvi. 

== Osnovno načelo spusta neenakovrednih plezalcev ==

V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da izkušenejši pripravi sistem za spust za oba plezalca.

Najprej se bo spustil izkušeni. Ta si uredi tudi samovarovanje, sledi pa mu neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na fotografiji spodaj ima izkušeni modro varovalo, neizkušeni pa rjavega). Ko sta oba pripravljena, ostane manj izkušeni pripet na sidrišče s popkovino, bolj izkušeni pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv izpne iz naprave za spust in jo zavaruje v sidrišče. Pri tem si lahko tudi enostavno pusti vpetje vrvi v napravo za spust in s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok, dokler na sidrišču ni tudi neizkušeni. '''OBVEZNO pa mora pustiti samovarovanje na vrvi!'''

[[Image:Vpetje obeh plezalcev.jpg|thumb|center|600px|Spust neenakovrednih plezalcev]]

Za izkušenim se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (fotografija spodaj). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi bodisi nadzoruje hitrost spuščanja soplezalca. Tudi če neizkušeni spusti vrv, ga izkušeni še vedno lahko nadzorovano spušča z nategom vrvi. [[Image:Soplezalec popusca vrv.jpg|thumb|center|550px|Nadzorovanje hitrosti spusta neizkušenega soplezalca.]] 

== Pogoste napake ==

*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča, s čimer se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča. 
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med premeni itd).
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
*Spuščanje brez samovarovanja.
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar le ta ne opravlja svoje funkcije.