Alpirocnik - Uporabnikovi prispevki [sl]

Spust po vrvi

2012-04-11T17:17:44Z

Peterm:

Pri sestopanju v gorah v težjem svetu si pogosto pomagamo s t.i. spustom po vrvi. Prav tako se lahko zgodi (slabo vreme, poškodbe, pretežka smer ...), da se moramo med plezanjem enostavno vrniti v vznožje stene. V takšnih primerih je seveda spust po vrvi najbolj elegantna rešitev. 

== Priprava na spust ==

Ne glede na to ali se spustimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_skali v skali], [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_ledu ledu] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_snegu snegu], je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.

V sidrišče se je pred pričetkom priprave za sam spust potrebno najprej pripeti s t.i. '''popkovino''' (kombinacija [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi prešite neskončne zanke] in [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico]). Na enem koncu si pripnemo zanko s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Kavbojski_vozel kavbojskim vozlom] v plezalni pas, na drugem koncu pa vpnemo vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel bičevim vozlom]. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke.

Ko smo enkrat tako varno pripeti v sidrišče pa sledi seveda priprava vrvi in vsi ostali potrebni postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.

'''OPOMBA''': če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, kjer so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba pregledati (obraba, starost ...) kvaliteto pomožnih vrvic. 

 

Kadar uporabljamo enojno vrv jo polovico napeljemo skozi center sidrišča. Ob uporabi dveh vrvi, kar nam podvoji dolžino spusta, pa jih je potrebno na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel [[Vozli#.C5.A0estica|šestica]] ali pa [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]]. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla (Slika 2). Njegova bistvena prednost pred osmico je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti in je obenem tudi bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja. Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 40 cm obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin pa bo najbolje, če za povezavo uporabimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel podaljševalni vozel]. Pri nameščanju vrvi ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno bolj krotovičita. 

[[Image:Slika2_spusti_1.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Povezovanje in namestitev vrvi (Vir: PV)]]

== Tehnika spusta ==

=== Spust po dveh pramenih vrvi ===

Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si uredimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

*z neskončnim trakom (Slika 3A)
*brez traku direktno v maneversko zanko plezalnega pasu (Slika 3B)

Pri načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu (Slika 3). Nato na traku na razdalji okoli 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si '''obvezno''' namestimo še samovarovanje z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]] ali  s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Drsni_vozli prusikovim vozlom]. Vrstni red  - vstavitev vrvi v pripomoček - izdelava samovarovanja - v bistvu ni pomemben. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zato, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.

V primeru enkratnih oz. krajših spustov pa lahko ploščico vpnemo direktno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno/nožno zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v pripomoček za spuščanje. Potrebno je paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč ali pa da poiščemo ustrezno mesto za izdelavo le-tega.

[[Image:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Vpetje naprave za spuščanje in varovanja (A– v pas; B– v najlonski trak) (Vir: PV)]] 

Kadar se spuščamo preko previsnih delov, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Le-tega si zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. Podobno lahko nadzorujemo potek spusta manj izkušenih soplezalcev.

=== Spust po enem pramenu ===

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave za spust na takšen način prikazuje Slika 4. Blokirni vozel (šestica v zanko) izdelamo na poškodovani strani tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okoli drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del izolirati z vozlom (šestica, osmica), da se ob vlečenju ne raztrga. Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, vseskozi pa smo pozorni na to, da nam drugi konec ne uide, zato ga je najbolje vpeti v pas tako, da teče skozi vponko. Takšen način spusta lahko uporabimo tudi takrat ko imamo na voljo sredstvo za spuščanje, ki dovoljuje vpetje samo ene vrvi (npr. Grigri, Chinch…). Tudi za tak spust je potrebno upoštevati vsa varnostna pravila in pred začetkom spuščanja poskrbeti, da je sidrišče zares zanesljivo. 

[[Image:Slika4 spusti.jpg|thumb|center|200px|Slika 4: Spust po poškodovani vrvi – vpetje poškodovane vrvi (Vir: PV)]] 

== Osnovni princip spusta neenakovrednih plezalcev ==

V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da bolj izkušeni pripravi sistem za spust za oba plezalca. Zase pripravi tudi varovalni vozel, česar pa ne pripravi za manj izkušenega. Ko sta oba pripravljena, manj izkušeni s popkovino ostane pripet na sidrišče, izkušenejši pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se zavaruje in sprosti vrv, se lahko začne spuščati drugi. Drugi se izpne in začne s spuščanjem. Zavira sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv in z nategom vrvi lahko kontrolira hitrost spuščanja soplezalca. [[Image:Spust 6.jpg|thumb|center|400px|Slika 7: Kontroliranje hitrosti spuščanja manj izkušenega (Vir: PZS-KA)]] V kolikor bi drugi vrv spustil iz kakršnegakoli razloga, lahko spodnji z nategom vrvi spuščanje ustavi oziroma kontrolirano regulira hitrost spuščanja. Spodnji naj ima vrv pripeto v sidrišče, da mu ne bi ušla iz rok in je ne bi mogel več doseči. S tem pa se tudi prepreči, da bi se, v primeru, da bi oba spustila vrv, drugi soplezalec spustil mimo sidrišča.

== Pogoste napake ==

*Neenakomerna obremenitev posameznih premen, s čimer se vsa obremenitev prenese na eno točko. 
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med premeni itd).
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
*Spuščanje brez samovarovanja.
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar le ta ne opravlja svoje funkcije.

Slika:Slika2 spusti 1.jpg

2012-04-11T17:11:42Z

Peterm:

Reševanje padlega

2012-03-13T16:31:26Z

Peterm:

Sledeči prispevek se dotika osnovnih postopkov, s katerimi pomagamo soplezalcu, ki je med plezanjem zašel v težave in potrebuje pomoč. Tovrstni dogodki so zelo različni in segajo od enostavne pomoči pri premagovanju težjega mesta, pa vse do hitrega in učinkovitega ukrepanja pri neugodnih padcih in posledičnih poškodbah.

= Večstopenjska pomoč =

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko pa bomo morali uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode). Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]]

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo, kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec.

= Metode pri uporabi avtoblokirnega varovala =

Navedene tri stopnje se najlažje izvajajo takrat, kadar pomoč potrebuje drugi v navezi in za njegovo varovanje uporabljamo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|avtoblokirno varovalo]].

== Poteg vrvi ==

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

== Enojni škripec ==

Enojni škripec enostavno izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri poremagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokinih naprav (T-block, ropeman,...) [[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

== Švicarski škripec ==

Švicarski škripec ki nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, le tega lahko zmanjšamo zuporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|238px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|238px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]] 

== Kontroliran spust soplezalca ==

Kadar uporabljamo avtoblokirno varovanje in se odločimo za spust soplezalca, ki visi na vrvi, pa je potrebno nekaj več previdnosti, posebno, kadar uporabljamo starejše avtoblokirne naprave (Reverso idr.), ki nam ne omogočajo enostavnega oz. kontroliranega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide idr.). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo.Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. 

[[Image:Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala(nove naprave).jpg|thumb|center|400px|Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala - nove naprave (Vir: PV)]]Pri starejših napravah pa je potrebno pred razbremenitvijo vrv s polbičevim vozlom pritrditi v pas ali sidrišče, tako da jo ob potegu in popuščanju spuščamo s polbičevim vozlom.

[[Image:Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala(starejse naprave).jpg|thumb|center|400px|Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala - starejši modeli (Vir: PV)]]

= Dodatni postopki pri uporabi klasičnega varovanja =

Kadar za varovanje uporabljamo klasične metode (polbičev vozel, osmica, ploščica), moramo pred dvigom opraviti še dva postopka, ki seveda zahtevata svoj čas:

*Aretacija obremenjene vrvi
*Izdelava vozla garda in prenos obremenitve nanj

== Aretacija obremenjene vrvi ==

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo varovalno vrv. To naredimo tako, da pod varovalom z neobremenjenim delom vrvi izdelamo polvozel in varovalni vozel (mulin vozel). Sledi prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča izdelamo ponovno najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbicevega vozla.jpg|thumb|center|400px|Aretacija polbičevega vozla (Vir: PV)]]

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, osmica...) ter enostavno in kontrolirano popuščanje ob prenosu obremenitve v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv tudi ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|400px|Prenos obremenitve (Vir: PV)]] 

== Izdelava vozla garda in prenos obremenitve nanj ==

Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. Preden po aretaciji podremo osnovno varovanje in preidemo v izdelavo garde, prosti konec glavne vrvi na ustrezni razdalji vpnemo v center sidrišča z [[Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel|bičevim vozlom]] in s tem zagotovimo dodatno varnost. Ko je to pripravljeno, popustimo osnovno aretacijo glavne vrvi in s tem delom vrvi izdelamo vozel garda (slika levo) in nato popustimo aretacijo na pomožni vrvici, da celotno obremenitev prevzame vozel garda. Ta nam omogoča avtoblokirno povzemanje vrvi in nadaljno izdelavo ustreznih škripcev. Glavni problem garde je razbremenjevanje, ki je lahko pod polno obremenitvijo zelo zahtevno in mora biti pravilno izvedeno (slika sredina in desno).

[[Image:Vozel garda.jpg|thumb|center|400px|Podiranje vozla garda (Vir: PV)]] Glede na kompleksnost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo.

= Posebne situacije =

Nekaj več dela in iznajdljivosti zahtevajo situacije, v katerih pomoč potrebuje vodilni v navezi.

== Aretacija pri varovanju na plezalni pas ==

Prvi problem se pojavi ob aretaciji, kadar varujemo na pas. V osnovi gre za enak postopek aretacije, kot je opisan že zgoraj, s tem da vrv sprva aretiramo na svoj pas, nato pa obremenitev prenesemo na sidrišče z izdelavo nove aretacije s pomožno vrvico. S tem razbremenimo sami sebe, da si omogočimo gibanje in nadaljnje ukrepanje.

== Premalo vrvi - premik sidrišča ==

Drugi problem se pojavi, kadar je plezalec že porabil veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja. Takrat je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču
*plezanje ob vrvi
*izdelavo novega sidrišča zgoraj
*aretacijo padlega na novo sidrišče
*ponovno plezanje navzdol
*podiranje spodnjega sidrišča
*vračanje na zgornje sidrišče

od koder nato lahko pomagamo soplezalcu.

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna, in sidrišče po potrebi okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami. Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno. 

= Primeri =

TODO (gradivo AI 2010)

[[Image:Aretacija.jpg|thumb|center|400px|Aretacija reversa po ustavljanju padca prvega v navezi ob varovanju v pas. (Vir: PV)]]

[[Image:Varovanje.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča, vodilni v navezi pade mimo nas. Po aretaciji prenašamo obremenitev na pomožno vrvico, da bomo uredili škripec za dvig. Aretacija reversa je že podrta, prenos obremenitve v teku. (Vir: PV)]]

Reševanje padlega

2012-03-13T16:27:38Z

Peterm:

Sledeči prispevek se dotika osnovnih postopkov, s katerimi pomagamo soplezalcu, ki je med plezanjem zašel v težave in potrebuje pomoč. Tovrstni dogodki so zelo različni in segajo od enostavne pomoči pri premagovanju težjega mesta, pa vse do hitrega in učinkovitega ukrepanja pri neugodnih padcih in posledičnih poškodbah.

= Večstopenjska pomoč =

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko pa bomo morali uporabiti kombinacijo vseh. 

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode). Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

*[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]]
*[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]]
*[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]]

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo, kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec.

= Metode pri uporabi avtoblokirnega varovala =

Navedene tri stopnje se najlažje izvajajo takrat, kadar pomoč potrebuje drugi v navezi in za njegovo varovanje uporabljamo [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|avtoblokirno varovalo]].

== Poteg vrvi ==

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

== Enojni škripec ==

Enojni škripec enostavno izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri poremagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokinih naprav (T-block, ropeman,...) [[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]] 

== Švicarski škripec ==

Švicarski škripec ki nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, le tega lahko zmanjšamo zuporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih. 

[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|238px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]] 

[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|238px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]] 

== Kontroliran spust soplezalca ==

Kadar uporabljamo avtoblokirno varovanje in se odločimo za spust soplezalca, ki visi na vrvi, pa je potrebno nekaj več previdnosti, posebno, kadar uporabljamo starejše avtoblokirne naprave (Reverso idr.), ki nam ne omogočajo enostavnega oz. kontroliranega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide idr.). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo.Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. 

[[Image:Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala(nove naprave).jpg|thumb|center|400px|Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala - nove naprave (Vir: PV)]]Pri starejših napravah pa je potrebno pred razbremenitvijo vrv s polbičevim vozlom pritrditi v pas ali sidrišče, tako da jo ob potegu in popuščanju spuščamo s polbičevim vozlom.

[[Image:Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala(starejse naprave).jpg|thumb|center|400px|Razbremenjevanje avtoblokirnega varovala - starejši modeli (Vir: PV)]]

= Dodatni postopki pri uporabi klasičnega varovanja =

Kadar za varovanje uporabljamo klasične metode (polbičev vozel, osmica, ploščica), moramo pred dvigom opraviti še dva postopka, ki seveda zahtevata svoj čas:

*Aretacija obremenjene vrvi
*Izdelava vozla garda in prenos obremenitve nanj

== Aretacija obremenjene vrvi ==

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo varovalno vrv. To naredimo tako, da pod varovalom z neobremenjenim delom vrvi izdelamo polvozel in varovalni vozel (mulin vozel). Sledi prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča izdelamo ponovno najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel.

[[Image:Aretacija polbicevega vozla.jpg|thumb|center|400px|Aretacija polbičevega vozla (Vir: PV)]]

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, osmica...) ter enostavno in kontrolirano popuščanje ob prenosu obremenitve v [[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv tudi ponovno aretiramo in zavarujemo.

[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|400px|Prenos obremenitve (Vir: PV)]] 

== Izdelava vozla garda in prenos obremenitve nanj ==

Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja. Preden po aretaciji podremo osnovno varovanje in preidemo v izdelavo garde, prosti konec glavne vrvi na ustrezni razdalji vpnemo v center sidrišča z [[Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel|bičevim vozlom]] in s tem zagotovimo dodatno varnost (ang. ''backup'') v primeru težav z aretacijo. Ko je to pripravljeno, popustimo osnovno aretacijo glavne vrvi in s tem delom vrvi izdelamo vozel garda (slika levo), šele nato (!) pa odstranimo bičev vozel dodatnega (''backup') varovanja in popustimo aretacijo na pomožni vrvici, da celotno obremenitev prevzame vozel garda.'' Ta nam omogoča avtoblokirno povzemanje vrvi in nadaljno izdelavo ustreznih škripcev. Glavni problem garde je razbremenjevanje, ki je lahko pod polno obremenitvijo zelo zahtevno in mora biti pravilno izvedeno (slika sredina in desno).

[[Image:Vozel garda.jpg|thumb|center|400px|Podiranje vozla garda (Vir: PV)]] Glede na kompleksnost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo.

= Posebne situacije =

Nekaj več dela in iznajdljivosti zahtevajo situacije, v katerih pomoč potrebuje vodilni v navezi.

== Aretacija pri varovanju na plezalni pas ==

Prvi problem se pojavi ob aretaciji, kadar varujemo na pas. V osnovi gre za enak postopek aretacije, kot je opisan že zgoraj, s tem da vrv sprva aretiramo na svoj pas, nato pa obremenitev prenesemo na sidrišče z izdelavo nove aretacije s pomožno vrvico. S tem razbremenimo sami sebe, da si omogočimo gibanje in nadaljnje ukrepanje.

== Premalo vrvi - premik sidrišča ==

Drugi problem se pojavi, kadar je plezalec že porabil veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja. Takrat je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

*aretacijo na spodnjem sidrišču
*plezanje ob vrvi
*izdelavo novega sidrišča zgoraj
*aretacijo padlega na novo sidrišče
*ponovno plezanje navzdol
*podiranje spodnjega sidrišča
*vračanje na zgornje sidrišče

od koder nato lahko pomagamo soplezalcu.

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna, in sidrišče po potrebi okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami. Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

Čeprav se redko znajdemo v realni situaciji, ki zahteva opisane postopke, pa jih moramo vendarle ravno zato temeljito vaditi in dobro poznati, da se bomo v nujnih primerih lahko hitro in učinkovito odzvali.

= Primeri =

TODO (gradivo AI 2010)

[[Image:Aretacija.jpg|thumb|center|400px|Aretacija reversa po ustavljanju padca prvega v navezi ob varovanju v pas. (Vir: PV)]]

[[Image:Varovanje.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča, vodilni v navezi pade mimo nas. Po aretaciji prenašamo obremenitev na pomožno vrvico, da bomo uredili škripec za dvig. Aretacija reversa je že podrta, prenos obremenitve v teku. (Vir: PV)]]

Samoreševanje

2012-03-13T16:16:58Z

Peterm:

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu,ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi,

*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi le-ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo,
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto, niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano. 

== Tehnika samoreševanja ==

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v pridrditvi prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]].

=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===

Vzpon po vrvi poteka s pomočjo dveh pomožnih vrvic ali najlonskih trakov, ki predstavljata stopno in prsno zanko. Prsna zanka je na vrv pritrjena nekoliko višje od stopne. Za pritrjevanje na vrv uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]]. Vzpenjamo se tako, da stopimo v stopno zanko, se dvignemo, in navzgor pomaknemo prsno zanko. Za tem se vsedemo v pas, dvignemo stopno zanko, ter manever ponavljamo, dokler se ne dvignemo do željenega mesta (Slika 1). 

[[Image:Samoreševanje.jpg|thumb|center|650px|Slika 1: Samoreševanje s pomočjo drsnega/prusikovega vozla (Vir: Complete climbing manual, T. Lourens)]]

=== Samoreševanje z napravo za varovanje ===

V tem primeru Vzpon po vrvi poteka s pomočjo naprave za varovanje, ki jo v samozateznem načinu vpnemo v maneversko zanko plezalnega pasu. Kadar se vzpenjamo po enem pramenu vrvi, na obremenjeni konec vrvi (nad varovalom) namestimo prižemo. S pomočjo najlonskega traku ali pomožne vrvice, ki jo vpnemo v prižemo, si izdelamo stopno zanko. Kadar se vzpenjamo po dveh pramenih vrvi, moramo namesto prižeme na vrv pritrditi enega od drsnih vozlov. Vzpenjamo se tako, da stopimo v stopno zanko, se dvignemo, in potegnemo vrv skozi varovalo. Za tem se vsedemo v pas, po vrvi navzgor pomaknemo stopno zanko, ter manever ponavljamo, dokler se ne dvignemo do željenega mesta. Tak način je naporen, zato je priporočljivo, da se v takoj za drsnim vozlom naredi dodatna zanka v katero vpnemo vponko, preko katere napeljemo glavno vrv in tako preko škripca lažje pobiramo vrv skozi varovalo. V primeru, da obvisimo na koncu vrvi, je ta obremenjena, zato je ne moremo vpeti v varovalo. Težavo rešimo tako, da na vrv namestimo prižemo, si izdelamo stopno zanko in jo pomaknemo kar se da visoko. Stopimo v stopno zanko, se dvignemo, in se z maneversko zanko vpnemo v vponko prižeme. S tem razbremenimo del vrvi med prižemo in plezalnim pasom, kar nam omogoči, da jo vpnemo v varovalo

Ta način samoreševanja ima prednost da lahko zelo enostavno opravimo krajše spuste z razbremenjevanjem avtobloka (kontroliran spust). 

== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==

Manever se uporablja, kadar nam pri iskanju sidrišča za spust, med spustom po vrvi, le-te zmanjka. Pri prehodu iz spusta v vzpenjanje nad varovalo pritrdimo prižemo, ki si jo vpnemo v maneversko zanko. Nato razbremenimo varovalo in težo prenesemo na prižemo. Nato lahko uporabimo eno od tehnik samoreševanja in se pričnemo vzpenjati.

== Žimarjenje ==

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj s tem v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina: 

*žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja.
*žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsni del in ga z trakom fiksiramo na telo z ročni del pa vpeno stopno zanko. Pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa zaradi že teže vrvi vrv drsi samodejno.

Spust po vrvi

2012-03-13T16:02:48Z

Peterm:

Pri gibanju v gorah, si predvsem v težjem svetu, pogosto pomagamo z vrvjo. Med vzpenjanjem jo uporabljamo predvsem za varovanje, med sestopanjem pa za spuste preko težjih in izpostavljenih mest. Navadno gre za spuščanje čez steno, morebitni umik iz stene ali spuste preko posameznih mest po brezpotnem sestopu. 

== Sidrišče - ključni varnostni element ==

Osnovni pogoj za varno spuščanje po vrvi je ustrezno sidrišče. Sidrišče mora prenesti pričakovane obremenitve. Potrebno se je namreč zavedati, da med spustom na sidrišče in njegovo nosilnost ne moremo več vplivati zato je predhodna izdelava dobrega sidrišča ključna. Zato težimo k temu, da je sidrišče izdelano iz vsaj dveh kakovostnih fiksnih točk (običajno so to v steni klini). Druge možnosti ponujajo naravne danosti, kot so čvrsta drevesa, zanesljivi skalni mostiči in skalni roglji. Pred uporabo le-teh se moramo vedno prepričati o njihovi kakovosti. Fiksne točke navadno povežemo z vrvico ali trakom in z vozlom šestica, osmica ali dvojni najlonski (sidriščni) izdelamo statično sidrišče usmerjeno v predvideno smer spuščanja. Dva od možnih načinov povezovanja prikazuje Slika 1. V gorah večkrat naletimo na že izdelana sidrišča. V tem primeru ocenimo njihovo kakovost ter po potrebi dodamo fiksne točke in/ali zamenjamo vrvice oz. trakove. Glede na možnosti, ki jih teren dopuščs izberimo čimbolj direktno in varno smer spusta. Pozorni bodimo na krušljivost in poraslost pobočja, oziroma stene. Padajoče kamenje, ki ga sprožimo med spustom predstavlja največjo nevarnost, prav tako pa je neprijetno, če se nam vrv med spustom zaplete v vegetacijo, med skalne roglje, itd. 

Če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, kjer potekajo pogosti spusti - je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko, da ne pride do prehitre obrabe vrvic ali trakov.

[[Image:Slika1 spusti.jpg|thumb|center|400px|Slika 1: Sidrišče za spust iz A – pomožne vrvice; B - najlonskega traku (Vir: PV)]]

== Namestitev vrvi ==

Kadar uporabljamo enojno vrv jo polovico napeljemo skozi center sidrišča. Ob uporabi dveh vrvi, kar nam podvoji dolžino spusta, pa jih je potrebno na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo več vozlov ([[Vozli#.C5.A0estica|šestica]], osmica, [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]], lahko v vertikalni izvedbi, ...), najbolj priporočljiva pa je uporaba šestice oz. vodniškega vozla (Slika 2). Njegova bistvena prednost pred osmico je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti in je obenem tudi bistevno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja. Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 40 cm obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin pa bo najbolje, če za povezavo uporabimo dve vpleteni osmici. Pri nameščanju vrvi ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno bolj krotovičita. 

[[Image:Slika2 spusti.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Povezovanje in namestitev vrvi (Vir: PV)]]

== Tehnika spusta ==

=== Spust po dveh pramenih vrvi ===

Ko je vrv pripravljena, vpnemo v oba pramena vrvi napravo za spuščanje (najbolje [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si uredimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

*z neskončnim trakom (Slika 3A)
*brez traku direktno v plezalni pas (Slika 3B)

Pri načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanki pasu (Slika 3). Nato na traku na razdalji 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim (kavbojsko zanko) vozlom. Najprej si namestimo samovarovanje z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]], ki ga vpnemo v manevrsko zanko, nato pa ploščico z nameščeno vrvjo vpnemo z vponko z matico pod prej izdelano osmico (šestico) na traku nad samovarovanjem. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zato, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev. Pri tem nam bičev vozel v vponki omogoča skrajševanje popkovine po potrebi. V primeru enkratnih oz. krajših spustov pa lahko ploščico vpnemo direktno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno/nožno zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da samovarovanje ne seže do ploščice. Potrebno je paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč, ali pa da poiščemo ustrezno mesto za izdelavo le-tega.

[[Image:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Vpetje naprave za spuščanje in varovanja (A– v pas; B– v najlonski trak) (Vir: PV)]] 

Kadar se spuščamo preko previsnih delov, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Le-tega si zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. Podobno lahko nadzorujemo potek spusta manj izkušenih soplezalcev.

=== Spust po enem pramenu ===

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave za spust na takšen način prikazuje Slika 4. Blokirni vozel (šestica v zanko) izdelamo na poškodovani strani tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okoli drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del izolirati z vozlom (šestica, osmica), da se ob vlečenju ne raztrga. Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, vseskozi pa smo pozorni na to, da nam drugi konec ne uide, zato ga je najbolje vpeti v pas tako, da teče skozi vponko. Takšen način spusta lahko uporabimo tudi takrat ko imamo na voljo sredstvo za spuščanje, ki dovoljuje vpetje samo ene vrvi (npr. Grigri, Chinch…). Tudi za tak spust je potrebno upoštevati vsa varnostna pravila in pred začetkom spuščanja poskrbeti, da je sidrišče zares zanesljivo. 

[[Image:Slika4 spusti.jpg|thumb|center|200px|Slika 4: Spust po poškodovani vrvi – vpetje poškodovane vrvi (Vir: PV)]]