Alpirocnik - Uporabnikovi prispevki [sl]

Plazovi

2015-03-30T19:09:46Z

Mtadej:

Snežni plazovi so ena izmed glavnih '''objektivnih nevarnosti''', s katerimi se srečujemo v hribih pozimi. Če se je ne zavedamo, jo podcenjujemo ali jo celo zavoljo doseganja lastnih ciljev zavestno zanemarimo, lahko postane subjektivna nevarnost. Zato je pomembno, da imamo dovolj znanja o plazovih in da upoštevamo vse informacije, napotke in opozorila glede trenutne nevarnosti plazov.

== Uvod ==

Snežni plaz je geološki pojav, pri katerem se snežna gmota na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Je posledica tako fizikalnih kot kemijskih sprememb v snegu. Plazovi niso naključni in spontani dogodki, temveč jih vedno sprožijo zunanji dejavniki, kot je npr. nenadno prekomerno zbiranje vode, ki je posledica močnih padavin (dežja ali snega), nenadno povišanje temparature, padanje kamenja, ledu, dodatna obremenitev snežne oddeje zaradi človeške teže (turni smučar, gornik). Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni oddeji, ki pripelje do trganja plazov. 

 [[Image:Plazovi 1 deli plazu.JPG|thumb|center|400px|Deli snežnega plazu]] 

== Vrste snežnih plazov ==

Glede na vrsto snega ločimo plazove sprijetega in plazove nesprijetega snega. V obeh primerih je sneg lahko suh ali pa moker, tako da poznamo 4 tipe snežnih plazov:

*plazovi suhega nesprijetega snega;
*plazovi suhega sprijetega snega;
*plazovi mokrega nesprijetega snega;
*plazovi mokrega sprijetega snega.

 

[[Image:MK Slika2 vrste plazov.jpg|thumb|center|400px|Vrste snežnih plazov (Vir: www.noezdv.at)]] 

Najnevarnejši plazovi so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi '''kložasti plazovi'''. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25 ° in 45 °.

Plazovi suhega nesprijetega snega se sprožijo v eni točki pod mestom obremenitve, lahko imajo veliko rušilno moč s katastrofalnimi posledicami za naselja, ceste, gozdove, ... Imenujemo jih tudi '''pršni plazovi'''. Manjše pršne plazove poznamo v strmih grapah, kuloarjih in stenah takoj po sneženju. Pršni plazovi potrebujejo pobočja z vsaj 30 ° naklonom, da se razvijejo v nevarne plazove.

Plazovi mokrega nesprijetega snega se sprožijo točkovno na mestu dodatne obremenitve in se počasi razširjajo. Lahko dosežejo velike razsežnosti. Tak plaz potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15 ° naklonino. Pogostejši so na južnih pobočjih.

Plazovi mokrega sprijetega snega niso pogosti. Pojavljajo se pozimi na južnih pobočjih in spomladi ob odjugi. Ko se snežna oddeja popolnoma prepoji z vodo, se pri tleh ali na ledeni plasti pod snežno oddejo nabere tanka plast vode, po kateri zdrsne zgornja plast. Plaz ponavadi potegne vso snežno odejo ('''talni plaz'''). Prožijo se v napoki nad obremenitvijo.

== Kritični faktorji ==

Dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov, so:

*razmere (vremenske razmere in sestava snežne oddeje); 
*teren;
*človek.

 

=== Razmere ===

Veter, količina novozapadlega snega in temperatura močno vplivajo na sestavo in stabilnost snežne oddeje. Močan veter med sneženjem drobi snežne kristale, ki jih odlaga na zavetrnih območjih na nepredelan sneg. Trda plast predelanega snega se z nepredelanim snegom le slabo poveže in nastane kloža. 

Verjetnost proženja snežnega plazu je odvisna tudi od '''količine novozapadlega snega, '''saj kristali novozapadlega snega še niso povezani s podlago. Proces '''zrnjenja (povezovanje »novih« snežnih kristalov med seboj in s podlago)''' je počasen in močno odvisen od temperature (od nekaj ur do nekaj tednov).

Kritična količina novozapadlega snega, ki že ob najmanjši dodatni obtemenitvi zdrsne po pobočju, je odvisna tudi od vetra in temperature med sneženjem. V ugodnih razmerah (brezvetrje in visoka temperatura ob sneženju) je ta 30–50 cm, v neugodnih vremenskih razmerah (sneženje z močnim vetrom ob nizkih temperaturah) pa se plaz lahko sproži že ob 10–20 cm visoki novi snežni oddeji.

Tudi temperatura med sneženjem in v prvih dneh po sneženju vpliva na hitrost preobrazbe snežne odeje. Zrnjenje je hitrejše pri višjih temperaturah (okoli 0 °C). Pri nizkih temperaturah je preobrazba snega počasnejša, nevarnost plazov se le počasi zmanjšuje. Nenadna hitra otoplitev poveča verjetnost plazov (talni plazovi), nihanja temperature okoli 0 °C pa stabilizirajo snežno odejo.

 

[[Image:MK Plazovi 3 nihanje temperature.JPG|thumb|center|700px|Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje. a) nenadna otoplitev poveča nevarnost plazov; b) pri temperaturah nad 0° C se snežna odeja počasi destabilizira; c) daljše obdobje hladnega vremena (-5 °C do -10 °C) ohranja trenutno nevarnost snežnih plazov; d) nihanja temperature okoli 0 °C stabilizira snežno odejo; e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov (Vir: Bergsport Winter; SAC).]]

=== Teren ===

Plazovi se sprožijo le na dovolj strmih pobočjih, ponavadi imajo naklon med 20 ° in 50 °. Na strmejših pobočjih novozapadli sneg sproti odletava. Poleg strmine je pomembna tudi orientacija pobočja. Največ plazov, ki so zahtevali smrtne žrtve, so turni smučarji in gorniki sprožili na SZ, S in SV pobočjih. Na teh straneh se sneg počasneje preobraža (manj sonca). Povečana nevarnost je tudi v zavetrnih legah, kjer veter odlaga napihan sneg. Plaz se lahko sproži tudi v gozdu.

=== Človek ===

Turni smučar ali gornik dodatno obremenjuje snežno odejo. Njegov vpliv sega do približno 1 m globine snežne odeje. V kar 90 % je človek sam spožil plaz, ki ga je zasul oziroma poškodoval. Človek je edini izmed dejavnikov, ki lahko aktivno in zavestno vpliva na proženje plazov, oziroma lahko nevarnost zmanjša ali poveča. Z ustreznim znanjem, pravilnim in pravočasnim odločanjem lahko raven tveganja zmanjšamo na sprejemljivo mejo. Pri tem moramo upoštevati številne spremenljivke, ki postajajo pomembnejše in izrazitejše pri skupinskem obiskovanju gora – število ljudi, njihova psihična in fizična pripravljenost, zdravje, opremljenost, znanje, načrt poti, komunikacija, ... Pravočasno prepoznavanje potencialno plazovitih pobočij in ustrezno ravnanje sta bistvenega pomena za preživetje v gorah pozimi.

== Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov ==

Nevarnost snežnih plazov v Evropi vrednotimo po petstopenjski lestvici. 

{| width="902" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov (Vir: ARSO).
|-
! scope="row" | OZNAKA STOPNJE 
! scope="col" | STABILNOST SNEŽNE ODEJE 
! scope="col" | VERJETNOST/MOŽNOST PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV 
! scope="col" | PRIPOROČILA/OPOZORILA ZA GIBANJE PO ZASNEŽENI POKRAJINI 
|-
! scope="row" | 1. - majhna 
| Na večini pobočij je snežna odeja sorazmerno stabilna. 
| Samo na zelo redkih strmin pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; možni so zgolj majhni spontani snežni plaziči in osipi. 
| Na splošno varne razmere, potrebna je običajna previdnost. 
|-
! scope="row" | 2. - zmerna 
| Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v Poročilu posebej opredeljena in opisana), drugod pa sorazmerno stabilna. 
| Predvsem na v Poročilu posebej izpostavljenih pobočjih pri velikih dodatnih obremenitvah (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja, teptalec snega ipd.). Obsežnejših spontanih plazov še ne pričakujemo. 
| Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij, so razmere na splošno še dovolj varne. Opozorila upoštevajte predvsem na večjih strminah in na pobočjih, katerih podrobnosti so v Poročilu še posebej izpostavljene (orientacija, višinski pas idr.). 
|-
! scope="row" |
3. -

znatna

| Na številnih, dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna. 
| Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov. 
| Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih. 
|-
! scope="row" |
4. -

velika

| Ne večini strmih pobočij je slabo stabilna 
| Na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov. 
| Potrebne so številne dodatne izkušnje in znanja ter podrobno poznavanje lokalnih razmer pri presoji pred plazovi varnih območij, ki so že zelo omejena. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin. 
|-
! scope="row" |
5.-

zelo velika

| Splošna nestabilnost snežne odeje. 
| Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah. 
| Gibanje v takih razmerah je na splošno zelo oteženo, zato ga odsvetujemo. Omejeno je le na položnejša območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov. 
|}

 

== Preizkus stabilnosti snežne odeje ==

Nevarnost proženja plazov je neposredno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje in s konfiguracijo terena. Za olajšano odločanje o gibanju po takšnem terenu je zato nujno, da znamo stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmeriti oz. oceniti. 

Zavedati se moramo, da z enkratno meritvijo zajamemo le en vzorec, rezultati pa ne veljajo za celotno pobočje. Snežne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja) in preizkus ponovimo vsaj na 300–400 m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi orientiranosti pobočja. Tovrstne preizkuse delamo tam, kjer ocenimo, da je to potrebno in smiselno. 

=== Izbira lokacije preizkusa ===

Lokacija preizkusa mora biti '''varna'''. Tega sicer vnaprej ne vemo, vseeno pa lahko izberemo takšno lokacijo, da nas morebiten plaz ne ogroža 

Po drugi strani mora biti vzorec, ki ga preizkušamo, čim bolj '''reprezentativen''', torej čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju, na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa, ga kasneje prečkati ali po njem smučati.

Glede reprezentativnosti vzorca moramo biti pozorni predvsem na naslednje:

*enak naklon pobočja; 
*enaka usmerjenost pobočja (stran neba);
*enaka nadmorska višina;
*podobne karakteristike snežne odeje. 

Tipično najdemo kompromis med varnostjo in reprezentativnostjo vzorca na robovih sumljivih področij kot npr. na robu večjega odprtega pobočja, vseeno pa stran od krošenj morebitnih dreves. Posebno pozornost namenimo neenakomerni, spihani snežni odeji. V takšnih situacijah so tipično plazovne razmere precej različne – npr. na grebenih in v grapah. 

=== Metode preizkusa ===

V grobem lahko metode razdelimo na dve skupini.

#'''Posredne. '''Na eni strani so metode, s katerimi na čim manjšem območju simuliramo precej nenaravne dodatne obremenitve na snežno odejo, na osnovi katerih lahko sklepamo na stabilnost snežne odeje. Prednosti takšnih metod sta praktičnost in hitrost izvedbe, vendar so lahko nekoliko manj natančne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''norveška metoda'''.
#'''Neposredne. '''Na drugi strani so metode, pri katerih na relativno velikem območju testiramo neposredne učinke naših naravnih aktivnosti oz. dodatnih obremenitev na snežno odejo, kot sta smučanje in hoja. Takšne metode so natančne in relevantne, vendar tudi časovno potratne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''švicarska metoda'''.

 V ZDA in Kanadi se uporabljajo malenkost drugačne, vendar v svoji osnovi še vedno zelo podobne metode:

*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=22&LinkId=27&ParentLinkId=3 Compression Test (CT)];
*[http://www.fsavalanche.org/NAC/techPages/articles/06_ISSW_Simenhois.pdf Extended Column Test (ECT)];
*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=23&LinkId=28&ParentLinkId=3 Rutschblock Test]. 

 

==== Prerez snežne odeje ====

S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil ter identificiramo tako imenovane '''kritične plasti'''. To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Znano je, da se plaz sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Izjema so talni plazovi, pri katerih se sproži celotna snežna odeja. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.

Prerez snežne odeje izvedemo v naslednjih opisanih korakih do stanja, kot ga prikazuje spodnja skica.

*V sneg izkopljemo '''navpično luknjo''' do globine 1,5 m oz. do tal. Pod to globino je namreč vpliv človeške teže na snežno odejo zanemarljiv.
*Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo z lopato ter kasneje še s kapo ali rokavico, da izstopijo posamezne plasti, ki jih ob straneh označimo.
*Določimo trdoto posameznih plasti. V vsako plast skušamo poriniti pest, štiri prste, en prst, svničnik in nož. Pozorni smo na '''sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo. '''S tem identificiramo mejne kritične plasti. Npr. mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima predeloma, ...

[[Image:Plazovi-shema prerez.jpg|thumb|center|400px|Shema prereza snežne odeje. Kritične plasti so označene rdeče.]]

 

==== Norveška metoda ====

Z norveško metodo preizkušamo drsnost kritičnih plasti snežne odeje. V ta namen moramo kritične plasti nujno predhodno identificirati, kar naredimo s prerezom snežne odeje. Ta metoda se uporablja najpogosteje, saj za njeno izdelavo izurjen gornik ne potrebuje več kot nekaj minut.

 

[[Image:Plazovi-slika norveska.jpg|thumb|center|400px|Norveška metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]][[Image:Plazovi-shema norveska.jpg|thumb|center|400px|Shema pomembnih segmentov plasti snežne odeje pri norveški metodi. Rdeče dele snega odstranimo, zelene dele vlečemo z lopato v nakazani smeri.]]Sledi preizkus drsnosti vseh posameznih kritičnih plasti po postopku, kot ga prikazujeta zgornji shemi.

*Po izdelavi (navpičnega) snežnega profila odrežemo spodnjo stranico '''pravokotno na pobočje'''.
*S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
*Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 x 60 x 20 cm. Lahko si pomagamo s širino lopate, ki znaša 20 cm. V lopatah so torej dimenzije klade 4 x 3 x 1.
*Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem se konica lopate ne sme zažirati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To elegantno dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo testiramo (20 cm). Pri tem je seveda možno, da moramo del snežne odeje nad testirano plastjo odstraniti (rdeča polja na zgornji shemi). 
*Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
*Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile in spodnje tabele.
*Tako preizkusimo '''vse kritične plasti'''.
*Na koncu luknjo zasujemo. 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Interpretacija rezultatov norveške metode.
|-
! scope="col" | Vlečna sila / oznaka na lopati
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| bgcolor="#ff0000" |  < 10 daN
| splošna
| Izogibajmo se temu pobočju.
|-
| bgcolor="#ffff00" | 10–20 daN 
| visoka do zmerna
| Previdnost pri izbiri smeri oziroma poti.
|-
| bgcolor="#66ff00" | > 20 daN 
| nizka
| 
|}

 

==== Švicarska metoda ====

Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji po švicarski metodi, imenovan tudi preizkus s snežno klado, zajema precej večji izsek snežne odeje kot norveška metoda. V skupini potrebujemo za izvedbo vsaj 20 minut, vendar pa je s stališča realnosti obremenitev na snežno odejo ta precej boljša kot norveška metoda. Najpogosteje jo uporabljamo, kadar vemo, da bomo pobočje prečili večkrat, in ko želimo natančnejše podatke o preteklem vremenskem dogajanju.

[[Image:Plazovi-slika svicarska.jpg|thumb|center|400px|Švicarska metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]]V sneg izkopljemo jarek dolžine 3 m in globine do 1,5 m.

*Ob straneh izkopljemo kanal širine 0,5 m in dolžine 2 m.
*Tako dobimo snežno klado dimenzij 2 m x 1,5 m x 1,5 m, kot prikazuje zgornja shema.
*Med kopanjem pazimo, da nas na spodnjem delu klada ne zasuje. Smiselno si je navezati lavinsko vrvico ali se celo navezati na vrv, da zasutega hitreje odkopljemo. 
*Zadnjo stranico klade s pomožno vrvico prežagamo do tal.
*Test poteka tako, da na klado stopi smučar, sledijo počepi smučarja in skoki s smučmi na nogah. Če se klada še ni zrušila, nadaljujemo s skokom enega in nato še dveh na klado brez smuči.
*Na podlagi zdrsa klade ocenimo stopnjo nevarnosti snežnih plazov po spodnji tabeli. 
*Na koncu luknjo obvezno zasujemo. 

 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1"
|+ Interpretacija rezultatov švicarske metode
|-
! scope="col" | Zdrs klade
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| Spontano med kopanjem ali žaganjem klade.
|
nevarno (5)

| Izogibajmo se odprtim pobočjem.
|-
| Pri obremenitvi s smučmi na nogah.
| nevarno (4)
| Čez odprta pobočja gremo posamično v lavinski razdalji 20–30 m.
|-
| Pri počepih ene osebe s smučmi (4 x).
| sumljivo (3)
| Na sumljivem pobočju je lahko le ena oseba hkrati.
|-
| Pri skokih ene osebe s smučmi na nogah (4 x).
| sumljivo (2)
| Med udeleženci povečamo medebojno razdaljo na 10 m.
|-
| Po skoku ene osebe brez smuči.
| varno (1)
| Splazitev odprtih pobočij je možna le v redkih primerih. Upoštevamo pravila varne hoje.
|-
| Klada ne zdrsne niti po skoku dveh oseb brez smuči.
| varno (0)
| Smučanje na odprtih pobočjih je varno.
|}

 

== Iskanje in reševanje s plazovno žolno – tovariška pomoč ==

Po zadnjih statističnih podatkih ima zasuta oseba po 15 min še 92 % možnost preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada. Po 35 min je ta le še 26 %, po dveh urah pa nekaj manj kot 15 %. Zelo pomembna je takojšnja tovariška pomoč, saj le osebe, ki so v neposredni bližini plazu, lahko v 15 min najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate. Za pričetek organiziranega reševanja (s strani GRS) je potrebno veliko več časa. 

[[Image:MK iskanje z zolno1.jpg|thumb|center|400px|Krivulja preživetja pod plazom]]

 

=== Plazovne žolne  ===

Plazovna žolna je baterijsko napajana sprejemno-oddajna naprava. V normalnih razmerah služi kot oddajnik – oddaja vir elektromagnetnih valov določene frekvence – in s tem določa položaj imetnika. Žolno s preklopom spremenimo v sprejemnik (detektor) ter z njim iščemo in lociramo zasutega.

Razvoj žoln se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja. Prvotno so različni proizvajalci izdelovali žolne, ki so delovale pri različnih frekvencah, danes pa vse žolne delujejo na enotni frekvenci – 457 kHz. V Sloveniji sta se z razvojem plazovnih žoln ukvarjala dr. Avčin in dr. Jeglič. Njuna žolna je delovala na 108 kHz in bila precej nepraktična. Oddajnik paličaste oblike se je nosilo okoli vratu, kot sprejemnik pa je služil tranzistorski radio. Pisk na sprejemniku je bil podoben žolninemu dolbljenju luknje v drevo, zato sta svojo napravo poimenovala lavinska žolna. Tako v Sloveniji vse oddajno-sprejemne naprave za iskanje zasutih v snežnem plazu imenujemo žolna.

==== Preverjanje delovanja plazovne žolne ====

Pred vsako turo moramo preveriti delovanje plazovne žolne. Le tako lahko pravočasno odkrijemo pomanjklivosti v delovanju naprave (npr. zaznava signala na zelo kratki razdalji) in ustrezno ukrepamo (menjava baterij, prilagajanje taktike iskanja zasutega zaradi manjšega sprejemnega dometa žolne, ...). Preverjanje opravimo na varnem mestu (parkirišče, pred planinsko kočo, ...), še preden se podamo na turo. Najprej preverimo sprejem, nato pa še oddajanje.

===== Preverjanje sprejema =====

1. faza: Preverjamo delovanje sprejema signala

*Vsi v skupini vključijo naprave, vsak pri sebi opazuje izvajanja samodejnega testa naprave. Vsi, ki imajo naprave z možnostjo skupinskega testa, preklopijo na skupinski test (GROUP TEST).
*Nekdo v skupini – praviloma vodja postavi svojo lavinsko žolno na oddajo, vsi ostali preklopijo na sprejem. Skupina se razmakne na razdaljo cca 2m (najlažje je, če so vsi na smučeh in se samodejno raporedijo). Lavinske žolne držimo ob telesu v roki, obrnjene vertikalno.
*Vodja skupine se na razdalji 1m (Razdalja 1m je bistvenega pomena!, glej nadaljnje besedilo.) pomika mimo članov skupine in vsak član posebej preveri sprejem na svoji napravi. V praksi to pomeni da sliši zvočni signal in vidi prikaz na prikazovalniku. Na digitalnih napravah, ki nimajo skupinskega testa (npr Ortovox D3) mora na prikazovalniku biti razdalja manjša od 2m!

[[Image:ZolnaSkupinskiTest1.JPG|thumb|center|500px|Slika: Skupinsko preverjanje sprejema (Vir: GRZS Bernik)]]

2. faza: Preverjamo delovanje oddajnega dela naprave

*Po izvedeni 1. fazi vodja skupine preklopi na sprejem, vsi ostali preklopijo naprave na oddajo
*Razdalja med člani skupine je enaka kot prej, vodja skupine se ponovno sprehodi na razdalji 1m mimo članov skupine, svojo lavinsko žolno drži ob ušesu. Preveri sprejem signala od lavinskih žoln članov skupine. Če preizkuša z digitalno žolno mora biti razdalja na prikazovalniku nujno manjša od 2m!
*Po končanem preizkusu vodja skupine postavi svojo napravo na ODDAJANJE.
*S tem je dvosmerni skupinski test opravljen, vse naprave so v načinu oddajanja. 

[[Image:ZolnaSkupinskiTest2.JPG|thumb|center|500px|Slika: Skupinsko preverjanje oddajanja (Vir: GRZS Bernik)]]

Namen tega testa je odkriti nepravilnosti v delovanju sprejemnega in oddajnega dela lavinskih žoln. Napake glede na fazo preverjanja:

#Če v prvi fazi preizkusa noben član skupine ne sprejema signala vodje skupine (in so vsi pravilno preklopili na sprejem), gre najverjetneje za okvaro oddajnega dela na napravi vodje skupine. V tem primeru se pogosto zgodi, da vodja skupine napravo približa na manj kot 1m in če takrat sprejemna stran sliši signal sklepamo da je vse v redu. To je HUDA NAPAKA! V primeru okvare antene (npr antena je počila zaradi udarca) se oddajna moč zmanjša na le nekaj % normalne oddajne moči. Zaradi velike bližine (nekaj cm) bo signal še vedno dovolj močan, da ga bo sprejemnik zaznal, v resnici pa je taka naprava NEUPORABNA. Zato je med preizkusom NUJNO OHRANITI RAZDALJO 1m!!
#Enako se lahko zgodi v 2. fazi med preizkusom oddaje članov skupine. Če vodja skupine na razdalji 1m ne zazna signalov v svojem sprejemniku, se pogosto zgodi, da napravo približa članu skupine, sliši signal in sklepa da je vse v redu. Tudi tu gre enako kot v prvem primeru lahko za okvaro oddajnika. Lavinska žolna člana skupine je zato neuporabna.

Pomembno je, da tako pri samodejnem testu kot pri dvosmernem testu ob zaznanih napakah ukrepamo in jih ne ignororamo. Naprava, ki ne izpolnjuje teh dveh testov je neuporabna in nevarna. Poslati jo je potrebno na servis.

Povejmo še razlog, zakaj morajo biti naprave v načinu skupinskega testa (tiste ki to omogočajo): Pri tem načinu je sprejem nastavljen na najmanjšo občutljivost in sprejema le bližnje naprave. Gre za to, da v primeru večih skupin ali množice ljudi z lavinskimi žolnami preprečimo sprejem iz oddaljenih naprav ampak testiramo samo napravo, ki jo dejansko hočemo. V vsakem primeru pa je bolje, da ta test opravimo tam, kjer motenj iz okolice ni.

===== Nošnja žolne med turo =====

Lavinsko žolno s pomočjo naramnic pritrdimo na telo (nekateri modeli imajo posebne torbice, v katero damo žolno in jih nato pritrdimo na telo). Žolno vedno nosimo vsaj pod eno plastjo obleke. Tako je verjetnost, da bi se nam, če bi nas zajel plaz, žolna odtrgala s telesa, veliko manjša. Žolno lahko nosimo tudi v sprednjem žepu hlač. V tem primeru moramo žolno pritrditi z vrvico na žepno zadrgo, žep pa mora biti vedo zaprt. Žolne nikoli ne nosimo v nahrbtniku ali na vrhnji plasti obleke! 

==== '''Vrste plazovnih žoln''' ====

Dandanes je na tržišču veliko število različnih plazovih žoln. Razlikujejo se po obliki prikaza signala (analogni, digitalni) in po številu anten (ena, dve ali tri antene). Pri analognih modelih signal zaznavamo s piskom,  ki je lahko različne jakosti, odvisno od oddaljenosti zasutega, pri nekaterih žolnah pa je jakost signala dodatno prikazana s svetlečimi diodami.

Digitalne žolne imajo vgrajen mikroprocesor, ki pretvarja analogni signal v digitalnega in tako omogoča digitalni prikaz oddaljenosti do zasutega, smer iskanja pa je prikazana s puščico. Vse žolne oddajajo z eno anteno, sprejemajo pa lahko z več antenami. Dodatne antene bistveno pripomorejo k lažjemu iskanju zasutega. Žolne z eno anteno imajo zelo velik obseg iskanja (sprejema), tudi do 80 m, vendar le, ko je žolna s katero iščemo, vzporedno s silnicami zasute žolne. Če je takšna žolna pravokotna na silnice iskalne žolne, je razdalja, pri kateri zaznamo iskano žolno, bistveno manjša (shema spodaj).

[[Image:MKiskanje z zolno2a.png|thumb|center|400px|Različni položaji oddajne žolne glede na silnice sprejemne žolne. (A) iskalna žolna (sprejemnik) je pravokotno na silnice oddajne žolnet; z enoantensko žolno signala ne zaznamo, (B) iskalna žolna je vzporedno s silnicami oddajnika; z enoantensko žolno imamo maksimalen signal, (C) iskalna žolna je pod kotom 45 ° glede na oddajnik; pri enoantenski žolni zaznamo šibek signal.]] 

Pri dvoantenskih žolnah sta v eni napravi dve anteni, ki sta pravokotni ena na drugo. Tako ostane jakost signala skoraj nespremenjena, tudi če sta iskana in iskalna žolna postavljeni pravokotno. Pri žolnah z eno ali dvema antenama se lahko pojavijo t. i. navidezni maksimumi. Pri iskanju dobimo dva maksimum signala, nad mestom zasutega (ki je v sredini med obema maksimumoma) pa ni nobenega signala. Ta problem je bolj izrazit pri globoko zasutih. Če imamo žolno z eno ali dvema antenama, se moramo tega zavedati, in iskanje ustrezno korigirati (glej tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Plazovi#Iskanje_globoko_zasutih_z_eno-_ali_dvoantensko_.C5.BEolno iskanje globoko zasutega]).

Žolne s tremi antenami imajo poleg dveh pravokotnih anten še dodatno majhno anteno, ki je pravokotna na preostali dve in se vklopi šele v bližini oddajne žolne. Pri tem dobimo le en maksimum, ki pa je točno nad zasuto žolno (shema spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno3.png|thumb|center|400px|Navidezni maksimum pri eno- in dvoantenskih žolnah (Vir: Pieps).]] 

Nekatere žolne imajo dodane še druge funkcije, kot so višinomer, termometer, kompas, merilnik naklona, ...), ki pa ob pogosti uporabi močno zmanjšajo življenjsko dobo baterij. Dodatne funkcije uporabljamo le na mestih, kjer je verjetnost, da nas zasuje, minimalna.

Uporaba posameznih žoln je zelo specifična, zato je potrebno najprej prebrati navodila za uporabo, se spoznati s karakteristikami posamezne naprave, predvsem pa vaditi, da jo bomo znali uporabljati. 

V nadaljevanju so opisani splošni postopki iskanja s plazovno žolno. 

== Iskanje in reševanje enega zasutega s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

=== Iskanje z žolno ===

Če se sproži plaz in pri tem zasuje gornika, skušajmo ohraniti mirno kri. Tovariša, ki ga je zajel plaz, opazujemo, poskusimo si zapomniti mesti, kjer ga je zajel plaz, in kjer smo ga nazadnje videli. Ko se plaz ustavi, najprej preverimo, če kakšen del telesa ali opreme gleda iz plazovine, označimo mesto, kjer je bil prijatelj zadnjič viden, nato pa s preklopom žolne na sprejem (search) začnemo z iskanjem. Iskanje začnemo na mestu, kjer smo ponesrečenega zadnjič videli in nadaljujemo v smeri daljice AB (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno4.jpg|thumb|center|400px|Pregled plazovine (A) – mesto zajetja, (B) – mesto izginotja, Šrafirano rdeče – primarno območje iskanja (Vir: Ortovox).]] 

Ko začnemo z reševanjem, je priporočljivo izklopiti telefone in druge naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove (npr. radijske postaje), saj prihaja do medsebojnega vpliva, kar ima za posledico nezanesljivo delovanje žolne (npr. žolna se samodejno izklopi). Na to moramo biti pozorni tudi pri nameščanju žolne. Priporočljivo je, da sta žolna in telefon oddaljena vsaj 30 cm.

Iskanje z žolno poteka v treh korakih (fotografija spodaj): 

*grobo iskanje – iskanje signala;
*fino iskanje – iskanje po elektromagnetnih silnicah;
*točkovno iskanje – iskanje v križu.

[[Image:MKiskanje z zolno5.png|thumb|center|400px|Trije koraki iskanja z žolno.]] 

'''Grobo iskanje''' (iskanje z žolno, dokler ne najdemo signala). V primeru, da smo edini reševalec in da je plaz ožji (širina do 40 m), gremo po sredini plazovine. Pri širših plazovinah en reševalec (ali dva reševalca) uporabi cik-cak tehniko, pri čemer moramo paziti, da je maksimalna razdalja med obrati 40 m (pri nekaterih žolnah, kot je npr. Pieps Freeride, celo manj – 20 m). Obrate lahko zaključujemo približno 20 m od roba plazovine (fotografija spodaj).  

Če je reševalcev več, naj psihično najtrdnejša oseba prevzame koordinacijo reševanja. Enega člana postavimo za opazovalca, da nas ob morebitnem ponovnem plazenju opozori, drugi naj obvesti reševalce (GRS), ostali pa naj pričnejo (po površinskem pregledu plazovine) z iskanjem. Iskanje poteka naravnost navzdol po plazu, razdalja med posameznimi reševalci je odvisna od vrste žoln in znaša nekje med 20 in 40 m. Ko prvi najde signal, označimo to mesto. Fino iskanje nadaljuje najbolj izkušen v iskanju, ostali pa pripravijo preostalo reševalno opremo (sondo, lopate). 

[[Image:MKiskanje z zolno6a.jpg|thumb|center|400px|Različni načini grobega iskanja: (A) iskanje enega reševalca na ozki plazovini, (B) iskanje enega reševalca na široki plazovini – tehnika cik-cak, (C) iskanje več reševalcev (Vir: BeaconReviews.com).]] 

'''Fino iskanje''' (od pričetka signala do približno 3 m oddaljenosti od žrtve). Ko najdemo signal, to mesto označimo, saj nam tako ob morebitni izgubi signala ne bo potrebno ponavljati grobega iskanja. Postopek finega iskanja je odvisen od vrste žolne.

Pri digitalnih žolnah sledimo puščici na zaslonu, ki nas po silnici privede do zasutega. Pozorni moramo biti, da se razdalja pri tem zmanjšuje. Če se povečuje, se moramo obrniti za 180 °, saj nas sicer signal vodi do zasutega po daljši poti (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno7a.png|thumb|center|200px|Iskanje po silnicah]] 

Pri analognih žolnah uporabljamo metodo koordinatnega sistema. Ko zaznamo signal, se začnemo premikati v smeri močnejšega signala. Ko se jakost zmanjša, se vrnemo na mesto z najmočnejšim signalom, zmanjšamo občutljivost sprejema (razdaljo) za eno enoto, ter pravokotno na prvotno smer ponovno iščemo najmočnejši signal. Ko preklopimo na najnižjo razdaljo, lahko pričnemo s točkovnim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MKslika8.png|thumb|center|400px|Fino iskanje po metodi koordinatnega sistema: (A) – zaznamo ton, od (A) do (B) ton narašča, proti (C) pa se jakost tona zmanjšuje. Vrnemo se na točko (B) in zmanjšamo občutljivost ter nadaljujemo pravokotno na začetno smer. (D) – jakost tona spet narašča, v ( E) je največja zato tu zopet zmanjšamo občutljivost in spremenimo smer. (F) Naraščajoča jakost tona nas vodi do zasutega (Vir: bergpunkt.ch).]] 

'''Točkovno iskanje.''' Velja za obe vrsti žoln, za analogno in digitalno, obstajajo pa posamezne specifike za določene tipe žoln, zato je potrebno nujno prebrati navodila za uporabo. Pri točkovnem iskanju smo z žolno tik nad površino snega. Žolno premikamo počasi in enakomerno v obliki križa. Žolne/roke ne obračamo – žolna naj gleda vedno v isto smer. Iščemo najmanjšo razdaljo do zasutega oziroma najmočnejši signal (skica spodaj). Ko najdemo najmanjšo razdaljo, jo označimo (npr. z rokavico) in pričnemo s sondiranjem. Pri točkovnem iskanju ne izgubljamo časa z iskanjem najmanjše razdalje, ki jo lahko prikaže žolna. Nekako pri razdalji 0,5 m lahko začnemo s sondiranjem. Sondiranje je namreč veliko hitrejše kot točkovno iskanje. 

[[Image:MKslika9.png|thumb|center|200px|Točkovno iskanje (Vir: BeaconReviews.com)]] 

Pri iskanju z žolno si skušajmo zapomniti načelo pristajanja letala. Ko je letalo daleč od letališča, je visoko v zraku in leti z visoko hitrostjo. Bližje, kot je letališču, nižja sta njegovi hitrost in višina. Podobno kot letalo ravnajmo med iskanjem z žolno. Pri začetnem – grobem iskanju jo držimo v obeh rokah, s komolci ob telesu, v višini pasu. Ne mahamo z roko okoli telesa, ampak obračamo celotno telo, dokler ne zaznamo signala. Žolno držimo vzporedno s površino (bodimo pozorni na to zlasti med iskanjem po plazovini navzdol). Med grobim iskanjem in delom finega iskanja nekje do 10 m oddaljenosti od žrtve hodimo hitro (približno 1 m/s). Bližje kot smo zasutemu, počasneje hodimo in nižje spuščamo žolno. Nekje pri razdalji 1–3 m držimo žolno tik nad snežno površino, premikamo jo s hitrostjo 20–30 cm/s. Žolne ne obračamo (vedno mora biti obrnjena v isto smer). Pri točkovnem iskanju smo tik nad površino, žolno pomikamo še počasneje – odvisno od vrste žolne (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno10.png|thumb|center|400px|Celoten potek iskanja z žolno]] 

=== Sondiranje ===

Ko najdemo najmočnejši signal (najmanjšo razdaljo med dvema žolnama), pričnemo s sondiranjem. Sondo držimo z obema rokama. Sondiramo pravokotno na površino in ne vertikalno (skica spodaj). Žolna nas namreč pripelje do najmanjše razdalje, kar pa ni nujno, da je ta neposredno nad zasutim. Izjema je organizirano reševanje, pri katerem sondiramo navpično. 

[[Image:MKsondiranje1.png|thumb|center|400px|Sondiramo pravokotno na podlago.]] 

Obstaja več načinov sondiranja (skica spodaj), vedno pa začnemo na mestu najmočnejšega signala. Pri sondiranju moramo biti tudi pozorni, da razdalja med posameznimi vbodi ne presega 30 cm, kolikor naj bi znašala minimalna širina človeka. 

[[Image:MK slika12.png|thumb|center|450px|Različni načini sondiranja (A) v kvadratu, (B) v krogu, (C) v polžu.]] 

=== Izkopavanje ===

Izkopavanje zasutega je časovno najpotratnejši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2–5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v idealnih razmerah potrebujemo 11–17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3–4 kubične metre snega (1–1,5 tone snega)! Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano. 

Pri izkopavanju sondo vedno pustimo v snegu. S tem preprečimo, da bi stali na žrtvi ali da bi jo zgrešili. Nikoli ne kopljemo tik ob sondi, ampak začnemo kopati na spodnji strani sonde, približno na oddaljenosti 1–1,5 x globine žrtve (če je žrtev 1 m pod plazom, začnemo kopati 1,5 m pod sondo). Kopljemo lahko frontalno ali pa v obliki stožca, odvisno od števila reševalcev, globine zasutega in naklona. Če je kopačev več, se lahko razporedijo v obliki stožca v razdalji enega zamaha (skica spodaj). Kopljemo in odmetavamo s celim telesom in ne samo z rokami. Kopači naj se menjajo v vodstvu. Ko pridemo do žrtve, skušamo najprej odkopati glavo, očistiti obraz in sprostiti dihalne poti. Pri tem skušajmo ugotoviti, ali ima žrtev zračni žep. S [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Prva_pomo%C4%8D_v_hribih#Temeljni_postopki_o.C5.BEivljanja_.28TPO.29 TPO]  pričnemo takoj, ko odkopljemo glavo (če ponesrečenec ne diha). Preostali reševalci odkopljejo ponesrečenca do konca in pripravijo prostor za ponesrečenca.

[[Image:MK iskanje z zolno13.png|thumb|center|500px|Strateško izkopavanje: (A) razporeditev kopačev in razdalje med njimi, (B) način in smer odmetavanja, (C) menjava kopačev.]] 

Za čim uspešnejše izkopavanje je pomembna: 

*strategija (razporeditev moštva, načrtovanje nadaljnjih postopkov);
*moč, sposobnost (energijo maksimalno izkoristiti, ustrezen položaj telesa);
*tehnika (metoda odkopavanja). 

== Iskanje več zasutih s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

Reševanje več zasutih je zahtevnejše. Zato je pomembno, da zares dobro obvladamo reševanje enega zasutega. Če smo edini reševalec, se iskanje več zasutih bistveno ne razlikuje od reševanje enega. Ko izkopljemo prvo žrtev jo oskrbimo, ji izklopimo žolno in nadaljujemo z grobim iskanjem naslednje žrtve. V primeru, ko nam lahko pri izkopavanju pomagajo tudi drugi reševalci, označimo mesto ponesrečenca s sondo, vzamemo drugo sondo in nadaljujemo z iskanjem. Pri tem si lahko pomagamo z eno od spodaj opisanih splošnih tehnik iskanja ali s tehnikami, ki so primerne za določene vrste žoln. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo svojo žolno. Te specifične tehnike tu ne bodo opisane. 

[[Image:Plaz breithorn.JPG|thumb|center|400px|Ko je šlo zares (Vir: Aljaž Anderle)]]

=== Metoda treh krogov ===

To metodo lahko uporabljamo za iskanje več zasutih s katero koli žolno. Prvo žrtev najdemo tako, kot je opisano zgoraj (iskanje enega zasutega). Medtem ko drugi reševalci pričnejo z izkopavanjem, nadaljujemo z iskanjem drugega zasutega tako, da se za približno 3 m odmaknemo od žrtve (označene s sondo) in okoli te sonde naredimo krog.

Pazimo, da smo ves čas enako oddaljeni od sonde. Hodimo počasi (1 m/s). Na plazovni žolni oprezamo za nenadno, drastično spremembo v razdalji. Smerna puščica nas v tem primeru ne zanima. Pri analogni žolni preklopimo na še komaj slišni signal in iščemo nenaden močnejši pisk. Če v prvem krogu ne zaznamo spremembe v razdalji, se pomaknemo še za 3 m dlje od prve žrtve in ponovimo hojo v krogu. Na ekranu mora biti sedaj razdalja ves čas okoli 6 m. Če se ta nenadoma zmanjša, začnemo s točkovnim iskanjem. Če tudi v drugem krogu ne najdemo žrtve, se pomaknemo še za 3 metre dlje in ponovimo hojo v krogu. Če tudi po treh krogih ne najdemo drugega zasutega, pričnemo z grobim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno14.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih z metodo treh krogov (Vir: BeaconReviews.com)]] 

=== Metoda mikro trakov ===

Če je zasutih več na majhnem območju, moramo iskanje prilagoditi, saj obstaja nevarnost, da bi kako žrtev izpustili. Ko na točki grobega iskanja, zaznamo več signalov (več piskov na analogni žolni in več različnih podatkov za razdaljo na dvoantenskih žolnah), skrčimo pasove iskanja na minimum (2–5 m) in dosledno preiskujemo plazino v območju, ki ga nakazuje indikator oddaljenosti (na skici 12 m).  Pri tem držimo žolno vseskozi obrnjeno v ENAKO smer in nizko nad snegom. Indikatorje za smer ignoriramo in se osredotočamo izključno na indikator razdalje oziroma jakost signala. Prvi najmočnejši signal določimo s pravokotno metodo, ga označimo in, medtem ko drugi reševalci izkopavajo, nadaljujemo iskanje na točki, kjer smo ga prekinili. Ne delamo bližnjic. Mikrolociranja se lotimo šele, ko naletimo na signal, ki je bližje od širine našega iskalnega traku (npr. 2 m). Dimenzija pregledovanega območja je določena z jakostjo signala. Ko se ta izgublja, oziroma razdalja samo še narašča, se od zasutih oddaljujemo. Zato naredimo nov obrat. Običajno so te dimenzije od 10 do 15 metrov (skica spodaj). Ko najdemo vse zasute na območju, nadaljujemo z grobim iskanjem celotne plazine. 

 

[[Image:Mikrotrakovi-iskanje.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih na majhni razdalji zahteva doslednost in sistematičnost. Izvaja se ga lahko s katero koli žolno (Vir: Manuel Genshwein).]] 

== Iskanje globoko zasutih z eno ali dvoantensko žolno ==

Posebna situacija, ki zahteva pravilen pristop, je iskanje globoko zasute žrtve (3 metre in več). Pri tem med iskanjem zaznamo območje, na katerem signal ne narašča več (zaznamo npr. maksimalno 5–8 metrov). V takšnem primeru nastopijo za iskalce z analognimi žolnami težave, ker lahko na površini zaznamo več izstopajočih signalov (maksimumov), od katerih pa je samo eden pravi. Tudi popolnoma digitalne žolne se ne obnesejo bistveno bolje, saj nam prikažejo določeno območje z najmanjšo indicirano razdaljo. To območje moramo bodisi presondirati bodisi povečati natančnost določevanja lokacije z delnim izkopom in ponovnim iskanjem z žolno. 

=== Postopek določanja globoko zasutega z mikrolociranjem v krogu ===

Med približevanjem naletimo na maksimum, ki nakazuje globoko zasutje, in ga označimo. Žolno postavimo pokonci in se od označenega mesta umaknemo do točke, kjer je signal komaj še slišen. Razdaljo povečamo še za polovico te razdalje. S te točke hodimo v krogu okoli označenega prvega maksimuma. Nekje na obodu bomo zaznali še en signal in s pravokotno metodo določili njegovo največjo jakost. To je drugi maksimum. Zdaj žolno držimo vodoravno nad tlemi in se sprehodimo po liniji med obema označenima točkama. Tam, kjer najdemo najmočnejši signal, je lokacija zasutega. [[Image:MIKROLOCIRANJE S KROGOM.jpg|thumb|center|400px|Mikrolociranje globoko zasutega z metodo kroga (Vir: Manuel Genswein)]] 

=== Vertikalno postavljena zasuta žolna ===

V redkih primerih lahko naletimo tudi na vertikalno zasuto žolno na veliki globini. Značilno za to situacijo bo, da pri hoji v krogu ne bomo naleteli na drugi maksimum. Lokacija zasutega je tako kar pod prvim maksimumom. 

 

[[Image:Mikrolociranje v krogu - en maksimum.jpg|thumb|center|400px|Vertikalno zasuta žolna - na obodu kroga ne najdemo drugega signala, pravi maksimum je prvi (Vir: Manuel Genswein).]]

=== Izkop globoko zasutega  ===

Zaradi velike globine je natančno določanje lege zahtevno in večkrat nemogoče, zato moramo najprej odstraniti del snežne površine in nato ponovno določiti lokacijo. Od točke, določene s pomočjo plazovne žolne, zabodemo sondo 1,5 metra proti bregu in kopljemo ob sondi. Odstranimo 2–3 m snega v obliki klina. Na tako dobljeni platformi imamo dovolj prostora za ponoven pregled z žolno in natančno sondiranje. To nam nato omogoči natančen in čim hitrejši izkop. Gledano s profila ima izkop dve ravni.

Plazovi

2015-03-30T19:07:03Z

Mtadej:

Snežni plazovi so ena izmed glavnih '''objektivnih nevarnosti''', s katerimi se srečujemo v hribih pozimi. Če se je ne zavedamo, jo podcenjujemo ali jo celo zavoljo doseganja lastnih ciljev zavestno zanemarimo, lahko postane subjektivna nevarnost. Zato je pomembno, da imamo dovolj znanja o plazovih in da upoštevamo vse informacije, napotke in opozorila glede trenutne nevarnosti plazov.

== Uvod ==

Snežni plaz je geološki pojav, pri katerem se snežna gmota na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Je posledica tako fizikalnih kot kemijskih sprememb v snegu. Plazovi niso naključni in spontani dogodki, temveč jih vedno sprožijo zunanji dejavniki, kot je npr. nenadno prekomerno zbiranje vode, ki je posledica močnih padavin (dežja ali snega), nenadno povišanje temparature, padanje kamenja, ledu, dodatna obremenitev snežne oddeje zaradi človeške teže (turni smučar, gornik). Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni oddeji, ki pripelje do trganja plazov. 

 [[Image:Plazovi 1 deli plazu.JPG|thumb|center|400px|Deli snežnega plazu]] 

== Vrste snežnih plazov ==

Glede na vrsto snega ločimo plazove sprijetega in plazove nesprijetega snega. V obeh primerih je sneg lahko suh ali pa moker, tako da poznamo 4 tipe snežnih plazov:

*plazovi suhega nesprijetega snega;
*plazovi suhega sprijetega snega;
*plazovi mokrega nesprijetega snega;
*plazovi mokrega sprijetega snega.

 

[[Image:MK Slika2 vrste plazov.jpg|thumb|center|400px|Vrste snežnih plazov (Vir: www.noezdv.at)]] 

Najnevarnejši plazovi so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi '''kložasti plazovi'''. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25 ° in 45 °.

Plazovi suhega nesprijetega snega se sprožijo v eni točki pod mestom obremenitve, lahko imajo veliko rušilno moč s katastrofalnimi posledicami za naselja, ceste, gozdove, ... Imenujemo jih tudi '''pršni plazovi'''. Manjše pršne plazove poznamo v strmih grapah, kuloarjih in stenah takoj po sneženju. Pršni plazovi potrebujejo pobočja z vsaj 30 ° naklonom, da se razvijejo v nevarne plazove.

Plazovi mokrega nesprijetega snega se sprožijo točkovno na mestu dodatne obremenitve in se počasi razširjajo. Lahko dosežejo velike razsežnosti. Tak plaz potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15 ° naklonino. Pogostejši so na južnih pobočjih.

Plazovi mokrega sprijetega snega niso pogosti. Pojavljajo se pozimi na južnih pobočjih in spomladi ob odjugi. Ko se snežna oddeja popolnoma prepoji z vodo, se pri tleh ali na ledeni plasti pod snežno oddejo nabere tanka plast vode, po kateri zdrsne zgornja plast. Plaz ponavadi potegne vso snežno odejo ('''talni plaz'''). Prožijo se v napoki nad obremenitvijo.

== Kritični faktorji ==

Dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov, so:

*razmere (vremenske razmere in sestava snežne oddeje); 
*teren;
*človek.

 

=== Razmere ===

Veter, količina novozapadlega snega in temperatura močno vplivajo na sestavo in stabilnost snežne oddeje. Močan veter med sneženjem drobi snežne kristale, ki jih odlaga na zavetrnih območjih na nepredelan sneg. Trda plast predelanega snega se z nepredelanim snegom le slabo poveže in nastane kloža. 

Verjetnost proženja snežnega plazu je odvisna tudi od '''količine novozapadlega snega, '''saj kristali novozapadlega snega še niso povezani s podlago. Proces '''zrnjenja (povezovanje »novih« snežnih kristalov med seboj in s podlago)''' je počasen in močno odvisen od temperature (od nekaj ur do nekaj tednov).

Kritična količina novozapadlega snega, ki že ob najmanjši dodatni obtemenitvi zdrsne po pobočju, je odvisna tudi od vetra in temperature med sneženjem. V ugodnih razmerah (brezvetrje in visoka temperatura ob sneženju) je ta 30–50 cm, v neugodnih vremenskih razmerah (sneženje z močnim vetrom ob nizkih temperaturah) pa se plaz lahko sproži že ob 10–20 cm visoki novi snežni oddeji.

Tudi temperatura med sneženjem in v prvih dneh po sneženju vpliva na hitrost preobrazbe snežne odeje. Zrnjenje je hitrejše pri višjih temperaturah (okoli 0 °C). Pri nizkih temperaturah je preobrazba snega počasnejša, nevarnost plazov se le počasi zmanjšuje. Nenadna hitra otoplitev poveča verjetnost plazov (talni plazovi), nihanja temperature okoli 0 °C pa stabilizirajo snežno odejo.

 

[[Image:MK Plazovi 3 nihanje temperature.JPG|thumb|center|700px|Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje. a) nenadna otoplitev poveča nevarnost plazov; b) pri temperaturah nad 0° C se snežna odeja počasi destabilizira; c) daljše obdobje hladnega vremena (-5 °C do -10 °C) ohranja trenutno nevarnost snežnih plazov; d) nihanja temperature okoli 0 °C stabilizira snežno odejo; e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov (Vir: Bergsport Winter; SAC).]]

=== Teren ===

Plazovi se sprožijo le na dovolj strmih pobočjih, ponavadi imajo naklon med 20 ° in 50 °. Na strmejših pobočjih novozapadli sneg sproti odletava. Poleg strmine je pomembna tudi orientacija pobočja. Največ plazov, ki so zahtevali smrtne žrtve, so turni smučarji in gorniki sprožili na SZ, S in SV pobočjih. Na teh straneh se sneg počasneje preobraža (manj sonca). Povečana nevarnost je tudi v zavetrnih legah, kjer veter odlaga napihan sneg. Plaz se lahko sproži tudi v gozdu.

=== Človek ===

Turni smučar ali gornik dodatno obremenjuje snežno odejo. Njegov vpliv sega do približno 1 m globine snežne odeje. V kar 90 % je človek sam spožil plaz, ki ga je zasul oziroma poškodoval. Človek je edini izmed dejavnikov, ki lahko aktivno in zavestno vpliva na proženje plazov, oziroma lahko nevarnost zmanjša ali poveča. Z ustreznim znanjem, pravilnim in pravočasnim odločanjem lahko raven tveganja zmanjšamo na sprejemljivo mejo. Pri tem moramo upoštevati številne spremenljivke, ki postajajo pomembnejše in izrazitejše pri skupinskem obiskovanju gora – število ljudi, njihova psihična in fizična pripravljenost, zdravje, opremljenost, znanje, načrt poti, komunikacija, ... Pravočasno prepoznavanje potencialno plazovitih pobočij in ustrezno ravnanje sta bistvenega pomena za preživetje v gorah pozimi.

== Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov ==

Nevarnost snežnih plazov v Evropi vrednotimo po petstopenjski lestvici. 

{| width="902" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov (Vir: ARSO).
|-
! scope="row" | OZNAKA STOPNJE 
! scope="col" | STABILNOST SNEŽNE ODEJE 
! scope="col" | VERJETNOST/MOŽNOST PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV 
! scope="col" | PRIPOROČILA/OPOZORILA ZA GIBANJE PO ZASNEŽENI POKRAJINI 
|-
! scope="row" | 1. - majhna 
| Na večini pobočij je snežna odeja sorazmerno stabilna. 
| Samo na zelo redkih strmin pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; možni so zgolj majhni spontani snežni plaziči in osipi. 
| Na splošno varne razmere, potrebna je običajna previdnost. 
|-
! scope="row" | 2. - zmerna 
| Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v Poročilu posebej opredeljena in opisana), drugod pa sorazmerno stabilna. 
| Predvsem na v Poročilu posebej izpostavljenih pobočjih pri velikih dodatnih obremenitvah (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja, teptalec snega ipd.). Obsežnejših spontanih plazov še ne pričakujemo. 
| Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij, so razmere na splošno še dovolj varne. Opozorila upoštevajte predvsem na večjih strminah in na pobočjih, katerih podrobnosti so v Poročilu še posebej izpostavljene (orientacija, višinski pas idr.). 
|-
! scope="row" |
3. -

znatna

| Na številnih, dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna. 
| Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov. 
| Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih. 
|-
! scope="row" |
4. -

velika

| Ne večini strmih pobočij je slabo stabilna 
| Na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov. 
| Potrebne so številne dodatne izkušnje in znanja ter podrobno poznavanje lokalnih razmer pri presoji pred plazovi varnih območij, ki so že zelo omejena. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin. 
|-
! scope="row" |
5.-

zelo velika

| Splošna nestabilnost snežne odeje. 
| Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah. 
| Gibanje v takih razmerah je na splošno zelo oteženo, zato ga odsvetujemo. Omejeno je le na položnejša območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov. 
|}

 

== Preizkus stabilnosti snežne odeje ==

Nevarnost proženja plazov je neposredno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje in s konfiguracijo terena. Za olajšano odločanje o gibanju po takšnem terenu je zato nujno, da znamo stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmeriti oz. oceniti. 

Zavedati se moramo, da z enkratno meritvijo zajamemo le en vzorec, rezultati pa ne veljajo za celotno pobočje. Snežne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja) in preizkus ponovimo vsaj na 300–400 m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi orientiranosti pobočja. Tovrstne preizkuse delamo tam, kjer ocenimo, da je to potrebno in smiselno. 

=== Izbira lokacije preizkusa ===

Lokacija preizkusa mora biti '''varna'''. Tega sicer vnaprej ne vemo, vseeno pa lahko izberemo takšno lokacijo, da nas morebiten plaz ne ogroža 

Po drugi strani mora biti vzorec, ki ga preizkušamo, čim bolj '''reprezentativen''', torej čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju, na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa, ga kasneje prečkati ali po njem smučati.

Glede reprezentativnosti vzorca moramo biti pozorni predvsem na naslednje:

*enak naklon pobočja; 
*enaka usmerjenost pobočja (stran neba);
*enaka nadmorska višina;
*podobne karakteristike snežne odeje. 

Tipično najdemo kompromis med varnostjo in reprezentativnostjo vzorca na robovih sumljivih področij kot npr. na robu večjega odprtega pobočja, vseeno pa stran od krošenj morebitnih dreves. Posebno pozornost namenimo neenakomerni, spihani snežni odeji. V takšnih situacijah so tipično plazovne razmere precej različne – npr. na grebenih in v grapah. 

=== Metode preizkusa ===

V grobem lahko metode razdelimo na dve skupini.

#'''Posredne. '''Na eni strani so metode, s katerimi na čim manjšem območju simuliramo precej nenaravne dodatne obremenitve na snežno odejo, na osnovi katerih lahko sklepamo na stabilnost snežne odeje. Prednosti takšnih metod sta praktičnost in hitrost izvedbe, vendar so lahko nekoliko manj natančne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''norveška metoda'''.
#'''Neposredne. '''Na drugi strani so metode, pri katerih na relativno velikem območju testiramo neposredne učinke naših naravnih aktivnosti oz. dodatnih obremenitev na snežno odejo, kot sta smučanje in hoja. Takšne metode so natančne in relevantne, vendar tudi časovno potratne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''švicarska metoda'''.

 V ZDA in Kanadi se uporabljajo malenkost drugačne, vendar v svoji osnovi še vedno zelo podobne metode:

*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=22&LinkId=27&ParentLinkId=3 Compression Test (CT)];
*[http://www.fsavalanche.org/NAC/techPages/articles/06_ISSW_Simenhois.pdf Extended Column Test (ECT)];
*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=23&LinkId=28&ParentLinkId=3 Rutschblock Test]. 

 

==== Prerez snežne odeje ====

S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil ter identificiramo tako imenovane '''kritične plasti'''. To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Znano je, da se plaz sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Izjema so talni plazovi, pri katerih se sproži celotna snežna odeja. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.

Prerez snežne odeje izvedemo v naslednjih opisanih korakih do stanja, kot ga prikazuje spodnja skica.

*V sneg izkopljemo '''navpično luknjo''' do globine 1,5 m oz. do tal. Pod to globino je namreč vpliv človeške teže na snežno odejo zanemarljiv.
*Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo z lopato ter kasneje še s kapo ali rokavico, da izstopijo posamezne plasti, ki jih ob straneh označimo.
*Določimo trdoto posameznih plasti. V vsako plast skušamo poriniti pest, štiri prste, en prst, svničnik in nož. Pozorni smo na '''sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo. '''S tem identificiramo mejne kritične plasti. Npr. mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima predeloma, ...

[[Image:Plazovi-shema prerez.jpg|thumb|center|400px|Shema prereza snežne odeje. Kritične plasti so označene rdeče.]]

 

==== Norveška metoda ====

Z norveško metodo preizkušamo drsnost kritičnih plasti snežne odeje. V ta namen moramo kritične plasti nujno predhodno identificirati, kar naredimo s prerezom snežne odeje. Ta metoda se uporablja najpogosteje, saj za njeno izdelavo izurjen gornik ne potrebuje več kot nekaj minut.

 

[[Image:Plazovi-slika norveska.jpg|thumb|center|400px|Norveška metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]][[Image:Plazovi-shema norveska.jpg|thumb|center|400px|Shema pomembnih segmentov plasti snežne odeje pri norveški metodi. Rdeče dele snega odstranimo, zelene dele vlečemo z lopato v nakazani smeri.]]Sledi preizkus drsnosti vseh posameznih kritičnih plasti po postopku, kot ga prikazujeta zgornji shemi.

*Po izdelavi (navpičnega) snežnega profila odrežemo spodnjo stranico '''pravokotno na pobočje'''.
*S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
*Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 x 60 x 20 cm. Lahko si pomagamo s širino lopate, ki znaša 20 cm. V lopatah so torej dimenzije klade 4 x 3 x 1.
*Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem se konica lopate ne sme zažirati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To elegantno dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo testiramo (20 cm). Pri tem je seveda možno, da moramo del snežne odeje nad testirano plastjo odstraniti (rdeča polja na zgornji shemi). 
*Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
*Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile in spodnje tabele.
*Tako preizkusimo '''vse kritične plasti'''.
*Na koncu luknjo zasujemo. 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Interpretacija rezultatov norveške metode.
|-
! scope="col" | Vlečna sila / oznaka na lopati
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| bgcolor="#ff0000" |  < 10 daN
| splošna
| Izogibajmo se temu pobočju.
|-
| bgcolor="#ffff00" | 10–20 daN 
| visoka do zmerna
| Previdnost pri izbiri smeri oziroma poti.
|-
| bgcolor="#66ff00" | > 20 daN 
| nizka
| 
|}

 

==== Švicarska metoda ====

Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji po švicarski metodi, imenovan tudi preizkus s snežno klado, zajema precej večji izsek snežne odeje kot norveška metoda. V skupini potrebujemo za izvedbo vsaj 20 minut, vendar pa je s stališča realnosti obremenitev na snežno odejo ta precej boljša kot norveška metoda. Najpogosteje jo uporabljamo, kadar vemo, da bomo pobočje prečili večkrat, in ko želimo natančnejše podatke o preteklem vremenskem dogajanju.

[[Image:Plazovi-slika svicarska.jpg|thumb|center|400px|Švicarska metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]]V sneg izkopljemo jarek dolžine 3 m in globine do 1,5 m.

*Ob straneh izkopljemo kanal širine 0,5 m in dolžine 2 m.
*Tako dobimo snežno klado dimenzij 2 m x 1,5 m x 1,5 m, kot prikazuje zgornja shema.
*Med kopanjem pazimo, da nas na spodnjem delu klada ne zasuje. Smiselno si je navezati lavinsko vrvico ali se celo navezati na vrv, da zasutega hitreje odkopljemo. 
*Zadnjo stranico klade s pomožno vrvico prežagamo do tal.
*Test poteka tako, da na klado stopi smučar, sledijo počepi smučarja in skoki s smučmi na nogah. Če se klada še ni zrušila, nadaljujemo s skokom enega in nato še dveh na klado brez smuči.
*Na podlagi zdrsa klade ocenimo stopnjo nevarnosti snežnih plazov po spodnji tabeli. 
*Na koncu luknjo obvezno zasujemo. 

 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1"
|+ Interpretacija rezultatov švicarske metode
|-
! scope="col" | Zdrs klade
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| Spontano med kopanjem ali žaganjem klade.
|
nevarno (5)

| Izogibajmo se odprtim pobočjem.
|-
| Pri obremenitvi s smučmi na nogah.
| nevarno (4)
| Čez odprta pobočja gremo posamično v lavinski razdalji 20–30 m.
|-
| Pri počepih ene osebe s smučmi (4 x).
| sumljivo (3)
| Na sumljivem pobočju je lahko le ena oseba hkrati.
|-
| Pri skokih ene osebe s smučmi na nogah (4 x).
| sumljivo (2)
| Med udeleženci povečamo medebojno razdaljo na 10 m.
|-
| Po skoku ene osebe brez smuči.
| varno (1)
| Splazitev odprtih pobočij je možna le v redkih primerih. Upoštevamo pravila varne hoje.
|-
| Klada ne zdrsne niti po skoku dveh oseb brez smuči.
| varno (0)
| Smučanje na odprtih pobočjih je varno.
|}

 

== Iskanje in reševanje s plazovno žolno – tovariška pomoč ==

Po zadnjih statističnih podatkih ima zasuta oseba po 15 min še 92 % možnost preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada. Po 35 min je ta le še 26 %, po dveh urah pa nekaj manj kot 15 %. Zelo pomembna je takojšnja tovariška pomoč, saj le osebe, ki so v neposredni bližini plazu, lahko v 15 min najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate. Za pričetek organiziranega reševanja (s strani GRS) je potrebno veliko več časa. 

[[Image:MK iskanje z zolno1.jpg|thumb|center|400px|Krivulja preživetja pod plazom]]

 

=== Plazovne žolne  ===

Plazovna žolna je baterijsko napajana sprejemno-oddajna naprava. V normalnih razmerah služi kot oddajnik – oddaja vir elektromagnetnih valov določene frekvence – in s tem določa položaj imetnika. Žolno s preklopom spremenimo v sprejemnik (detektor) ter z njim iščemo in lociramo zasutega.

Razvoj žoln se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja. Prvotno so različni proizvajalci izdelovali žolne, ki so delovale pri različnih frekvencah, danes pa vse žolne delujejo na enotni frekvenci – 457 kHz. V Sloveniji sta se z razvojem plazovnih žoln ukvarjala dr. Avčin in dr. Jeglič. Njuna žolna je delovala na 108 kHz in bila precej nepraktična. Oddajnik paličaste oblike se je nosilo okoli vratu, kot sprejemnik pa je služil tranzistorski radio. Pisk na sprejemniku je bil podoben žolninemu dolbljenju luknje v drevo, zato sta svojo napravo poimenovala lavinska žolna. Tako v Sloveniji vse oddajno-sprejemne naprave za iskanje zasutih v snežnem plazu imenujemo žolna.

==== Preverjanje delovanja plazovne žolne ====

Pred vsako turo moramo preveriti delovanje plazovne žolne. Le tako lahko pravočasno odkrijemo pomanjklivosti v delovanju naprave (npr. zaznava signala na zelo kratki razdalji) in ustrezno ukrepamo (menjava baterij, prilagajanje taktike iskanja zasutega zaradi manjšega sprejemnega dometa žolne, ...). Preverjanje opravimo na varnem mestu (parkirišče, pred planinsko kočo, ...), še preden se podamo na turo. Najprej preverimo sprejem, nato pa še oddajanje.

===== Preverjanje sprejema =====

1. faza: Preverjamo delovanje sprejema signala

*Vsi v skupini vključijo naprave, vsak pri sebi opazuje izvajanja samodejnega testa naprave. Vsi, ki imajo naprave z možnostjo skupinskega testa, preklopijo na skupinski test (GROUP TEST).
*Nekdo v skupini – praviloma vodja postavi svojo lavinsko žolno na oddajo, vsi ostali preklopijo na sprejem. Skupina se razmakne na razdaljo cca 2m (najlažje je, če so vsi na smučeh in se samodejno raporedijo). Lavinske žolne držimo ob telesu v roki, obrnjene vertikalno.
*Vodja skupine se na razdalji 1m (Razdalja 1m je bistvenega pomena!, glej nadaljnje besedilo.) pomika mimo članov skupine in vsak član posebej preveri sprejem na svoji napravi. V praksi to pomeni da sliši zvočni signal in vidi prikaz na prikazovalniku. Na digitalnih napravah, ki nimajo skupinskega testa (npr Ortovox D3) mora na prikazovalniku biti razdalja manjša od 2m!

[[Image:ZolnaSkupinskiTest1.JPG|thumb|center|500px|Slika: Skupinsko preverjanje sprejema (Vir: GRZS Bernik)]]

2. faza: Preverjamo delovanje oddajnega dela naprave

*Po izvedeni 1. fazi vodja skupine preklopi na sprejem, vsi ostali preklopijo naprave na oddajo
*Razdalja med člani skupine je enaka kot prej, vodja skupine se ponovno sprehodi na razdalji 1m mimo članov skupine, svojo lavinsko žolno drži ob ušesu. Preveri sprejem signala od lavinskih žoln članov skupine. Če preizkuša z digitalno žolno mora biti razdalja na prikazovalniku nujno manjša od 2m!
*Po končanem preizkusu vodja skupine postavi svojo napravo na ODDAJANJE.
*S tem je dvosmerni skupinski test opravljen, vse naprave so v načinu oddajanja. 

[[Image:ZolnaSkupinskiTest2.JPG|thumb|center|500px|Slika: Skupinsko preverjanje oddajanja (Vir: GRZS Bernik)]]

===== Nošnja žolne med turo =====

Lavinsko žolno s pomočjo naramnic pritrdimo na telo (nekateri modeli imajo posebne torbice, v katero damo žolno in jih nato pritrdimo na telo). Žolno vedno nosimo vsaj pod eno plastjo obleke. Tako je verjetnost, da bi se nam, če bi nas zajel plaz, žolna odtrgala s telesa, veliko manjša. Žolno lahko nosimo tudi v sprednjem žepu hlač. V tem primeru moramo žolno pritrditi z vrvico na žepno zadrgo, žep pa mora biti vedo zaprt. Žolne nikoli ne nosimo v nahrbtniku ali na vrhnji plasti obleke! 

==== '''Vrste plazovnih žoln''' ====

Dandanes je na tržišču veliko število različnih plazovih žoln. Razlikujejo se po obliki prikaza signala (analogni, digitalni) in po številu anten (ena, dve ali tri antene). Pri analognih modelih signal zaznavamo s piskom,  ki je lahko različne jakosti, odvisno od oddaljenosti zasutega, pri nekaterih žolnah pa je jakost signala dodatno prikazana s svetlečimi diodami.

Digitalne žolne imajo vgrajen mikroprocesor, ki pretvarja analogni signal v digitalnega in tako omogoča digitalni prikaz oddaljenosti do zasutega, smer iskanja pa je prikazana s puščico. Vse žolne oddajajo z eno anteno, sprejemajo pa lahko z več antenami. Dodatne antene bistveno pripomorejo k lažjemu iskanju zasutega. Žolne z eno anteno imajo zelo velik obseg iskanja (sprejema), tudi do 80 m, vendar le, ko je žolna s katero iščemo, vzporedno s silnicami zasute žolne. Če je takšna žolna pravokotna na silnice iskalne žolne, je razdalja, pri kateri zaznamo iskano žolno, bistveno manjša (shema spodaj).

[[Image:MKiskanje z zolno2a.png|thumb|center|400px|Različni položaji oddajne žolne glede na silnice sprejemne žolne. (A) iskalna žolna (sprejemnik) je pravokotno na silnice oddajne žolnet; z enoantensko žolno signala ne zaznamo, (B) iskalna žolna je vzporedno s silnicami oddajnika; z enoantensko žolno imamo maksimalen signal, (C) iskalna žolna je pod kotom 45 ° glede na oddajnik; pri enoantenski žolni zaznamo šibek signal.]] 

Pri dvoantenskih žolnah sta v eni napravi dve anteni, ki sta pravokotni ena na drugo. Tako ostane jakost signala skoraj nespremenjena, tudi če sta iskana in iskalna žolna postavljeni pravokotno. Pri žolnah z eno ali dvema antenama se lahko pojavijo t. i. navidezni maksimumi. Pri iskanju dobimo dva maksimum signala, nad mestom zasutega (ki je v sredini med obema maksimumoma) pa ni nobenega signala. Ta problem je bolj izrazit pri globoko zasutih. Če imamo žolno z eno ali dvema antenama, se moramo tega zavedati, in iskanje ustrezno korigirati (glej tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Plazovi#Iskanje_globoko_zasutih_z_eno-_ali_dvoantensko_.C5.BEolno iskanje globoko zasutega]).

Žolne s tremi antenami imajo poleg dveh pravokotnih anten še dodatno majhno anteno, ki je pravokotna na preostali dve in se vklopi šele v bližini oddajne žolne. Pri tem dobimo le en maksimum, ki pa je točno nad zasuto žolno (shema spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno3.png|thumb|center|400px|Navidezni maksimum pri eno- in dvoantenskih žolnah (Vir: Pieps).]] 

Nekatere žolne imajo dodane še druge funkcije, kot so višinomer, termometer, kompas, merilnik naklona, ...), ki pa ob pogosti uporabi močno zmanjšajo življenjsko dobo baterij. Dodatne funkcije uporabljamo le na mestih, kjer je verjetnost, da nas zasuje, minimalna.

Uporaba posameznih žoln je zelo specifična, zato je potrebno najprej prebrati navodila za uporabo, se spoznati s karakteristikami posamezne naprave, predvsem pa vaditi, da jo bomo znali uporabljati. 

V nadaljevanju so opisani splošni postopki iskanja s plazovno žolno. 

== Iskanje in reševanje enega zasutega s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

=== Iskanje z žolno ===

Če se sproži plaz in pri tem zasuje gornika, skušajmo ohraniti mirno kri. Tovariša, ki ga je zajel plaz, opazujemo, poskusimo si zapomniti mesti, kjer ga je zajel plaz, in kjer smo ga nazadnje videli. Ko se plaz ustavi, najprej preverimo, če kakšen del telesa ali opreme gleda iz plazovine, označimo mesto, kjer je bil prijatelj zadnjič viden, nato pa s preklopom žolne na sprejem (search) začnemo z iskanjem. Iskanje začnemo na mestu, kjer smo ponesrečenega zadnjič videli in nadaljujemo v smeri daljice AB (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno4.jpg|thumb|center|400px|Pregled plazovine (A) – mesto zajetja, (B) – mesto izginotja, Šrafirano rdeče – primarno območje iskanja (Vir: Ortovox).]] 

Ko začnemo z reševanjem, je priporočljivo izklopiti telefone in druge naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove (npr. radijske postaje), saj prihaja do medsebojnega vpliva, kar ima za posledico nezanesljivo delovanje žolne (npr. žolna se samodejno izklopi). Na to moramo biti pozorni tudi pri nameščanju žolne. Priporočljivo je, da sta žolna in telefon oddaljena vsaj 30 cm.

Iskanje z žolno poteka v treh korakih (fotografija spodaj): 

*grobo iskanje – iskanje signala;
*fino iskanje – iskanje po elektromagnetnih silnicah;
*točkovno iskanje – iskanje v križu.

[[Image:MKiskanje z zolno5.png|thumb|center|400px|Trije koraki iskanja z žolno.]] 

'''Grobo iskanje''' (iskanje z žolno, dokler ne najdemo signala). V primeru, da smo edini reševalec in da je plaz ožji (širina do 40 m), gremo po sredini plazovine. Pri širših plazovinah en reševalec (ali dva reševalca) uporabi cik-cak tehniko, pri čemer moramo paziti, da je maksimalna razdalja med obrati 40 m (pri nekaterih žolnah, kot je npr. Pieps Freeride, celo manj – 20 m). Obrate lahko zaključujemo približno 20 m od roba plazovine (fotografija spodaj).  

Če je reševalcev več, naj psihično najtrdnejša oseba prevzame koordinacijo reševanja. Enega člana postavimo za opazovalca, da nas ob morebitnem ponovnem plazenju opozori, drugi naj obvesti reševalce (GRS), ostali pa naj pričnejo (po površinskem pregledu plazovine) z iskanjem. Iskanje poteka naravnost navzdol po plazu, razdalja med posameznimi reševalci je odvisna od vrste žoln in znaša nekje med 20 in 40 m. Ko prvi najde signal, označimo to mesto. Fino iskanje nadaljuje najbolj izkušen v iskanju, ostali pa pripravijo preostalo reševalno opremo (sondo, lopate). 

[[Image:MKiskanje z zolno6a.jpg|thumb|center|400px|Različni načini grobega iskanja: (A) iskanje enega reševalca na ozki plazovini, (B) iskanje enega reševalca na široki plazovini – tehnika cik-cak, (C) iskanje več reševalcev (Vir: BeaconReviews.com).]] 

'''Fino iskanje''' (od pričetka signala do približno 3 m oddaljenosti od žrtve). Ko najdemo signal, to mesto označimo, saj nam tako ob morebitni izgubi signala ne bo potrebno ponavljati grobega iskanja. Postopek finega iskanja je odvisen od vrste žolne.

Pri digitalnih žolnah sledimo puščici na zaslonu, ki nas po silnici privede do zasutega. Pozorni moramo biti, da se razdalja pri tem zmanjšuje. Če se povečuje, se moramo obrniti za 180 °, saj nas sicer signal vodi do zasutega po daljši poti (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno7a.png|thumb|center|200px|Iskanje po silnicah]] 

Pri analognih žolnah uporabljamo metodo koordinatnega sistema. Ko zaznamo signal, se začnemo premikati v smeri močnejšega signala. Ko se jakost zmanjša, se vrnemo na mesto z najmočnejšim signalom, zmanjšamo občutljivost sprejema (razdaljo) za eno enoto, ter pravokotno na prvotno smer ponovno iščemo najmočnejši signal. Ko preklopimo na najnižjo razdaljo, lahko pričnemo s točkovnim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MKslika8.png|thumb|center|400px|Fino iskanje po metodi koordinatnega sistema: (A) – zaznamo ton, od (A) do (B) ton narašča, proti (C) pa se jakost tona zmanjšuje. Vrnemo se na točko (B) in zmanjšamo občutljivost ter nadaljujemo pravokotno na začetno smer. (D) – jakost tona spet narašča, v ( E) je največja zato tu zopet zmanjšamo občutljivost in spremenimo smer. (F) Naraščajoča jakost tona nas vodi do zasutega (Vir: bergpunkt.ch).]] 

'''Točkovno iskanje.''' Velja za obe vrsti žoln, za analogno in digitalno, obstajajo pa posamezne specifike za določene tipe žoln, zato je potrebno nujno prebrati navodila za uporabo. Pri točkovnem iskanju smo z žolno tik nad površino snega. Žolno premikamo počasi in enakomerno v obliki križa. Žolne/roke ne obračamo – žolna naj gleda vedno v isto smer. Iščemo najmanjšo razdaljo do zasutega oziroma najmočnejši signal (skica spodaj). Ko najdemo najmanjšo razdaljo, jo označimo (npr. z rokavico) in pričnemo s sondiranjem. Pri točkovnem iskanju ne izgubljamo časa z iskanjem najmanjše razdalje, ki jo lahko prikaže žolna. Nekako pri razdalji 0,5 m lahko začnemo s sondiranjem. Sondiranje je namreč veliko hitrejše kot točkovno iskanje. 

[[Image:MKslika9.png|thumb|center|200px|Točkovno iskanje (Vir: BeaconReviews.com)]] 

Pri iskanju z žolno si skušajmo zapomniti načelo pristajanja letala. Ko je letalo daleč od letališča, je visoko v zraku in leti z visoko hitrostjo. Bližje, kot je letališču, nižja sta njegovi hitrost in višina. Podobno kot letalo ravnajmo med iskanjem z žolno. Pri začetnem – grobem iskanju jo držimo v obeh rokah, s komolci ob telesu, v višini pasu. Ne mahamo z roko okoli telesa, ampak obračamo celotno telo, dokler ne zaznamo signala. Žolno držimo vzporedno s površino (bodimo pozorni na to zlasti med iskanjem po plazovini navzdol). Med grobim iskanjem in delom finega iskanja nekje do 10 m oddaljenosti od žrtve hodimo hitro (približno 1 m/s). Bližje kot smo zasutemu, počasneje hodimo in nižje spuščamo žolno. Nekje pri razdalji 1–3 m držimo žolno tik nad snežno površino, premikamo jo s hitrostjo 20–30 cm/s. Žolne ne obračamo (vedno mora biti obrnjena v isto smer). Pri točkovnem iskanju smo tik nad površino, žolno pomikamo še počasneje – odvisno od vrste žolne (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno10.png|thumb|center|400px|Celoten potek iskanja z žolno]] 

=== Sondiranje ===

Ko najdemo najmočnejši signal (najmanjšo razdaljo med dvema žolnama), pričnemo s sondiranjem. Sondo držimo z obema rokama. Sondiramo pravokotno na površino in ne vertikalno (skica spodaj). Žolna nas namreč pripelje do najmanjše razdalje, kar pa ni nujno, da je ta neposredno nad zasutim. Izjema je organizirano reševanje, pri katerem sondiramo navpično. 

[[Image:MKsondiranje1.png|thumb|center|400px|Sondiramo pravokotno na podlago.]] 

Obstaja več načinov sondiranja (skica spodaj), vedno pa začnemo na mestu najmočnejšega signala. Pri sondiranju moramo biti tudi pozorni, da razdalja med posameznimi vbodi ne presega 30 cm, kolikor naj bi znašala minimalna širina človeka. 

[[Image:MK slika12.png|thumb|center|450px|Različni načini sondiranja (A) v kvadratu, (B) v krogu, (C) v polžu.]] 

=== Izkopavanje ===

Izkopavanje zasutega je časovno najpotratnejši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2–5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v idealnih razmerah potrebujemo 11–17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3–4 kubične metre snega (1–1,5 tone snega)! Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano. 

Pri izkopavanju sondo vedno pustimo v snegu. S tem preprečimo, da bi stali na žrtvi ali da bi jo zgrešili. Nikoli ne kopljemo tik ob sondi, ampak začnemo kopati na spodnji strani sonde, približno na oddaljenosti 1–1,5 x globine žrtve (če je žrtev 1 m pod plazom, začnemo kopati 1,5 m pod sondo). Kopljemo lahko frontalno ali pa v obliki stožca, odvisno od števila reševalcev, globine zasutega in naklona. Če je kopačev več, se lahko razporedijo v obliki stožca v razdalji enega zamaha (skica spodaj). Kopljemo in odmetavamo s celim telesom in ne samo z rokami. Kopači naj se menjajo v vodstvu. Ko pridemo do žrtve, skušamo najprej odkopati glavo, očistiti obraz in sprostiti dihalne poti. Pri tem skušajmo ugotoviti, ali ima žrtev zračni žep. S [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Prva_pomo%C4%8D_v_hribih#Temeljni_postopki_o.C5.BEivljanja_.28TPO.29 TPO]  pričnemo takoj, ko odkopljemo glavo (če ponesrečenec ne diha). Preostali reševalci odkopljejo ponesrečenca do konca in pripravijo prostor za ponesrečenca.

[[Image:MK iskanje z zolno13.png|thumb|center|500px|Strateško izkopavanje: (A) razporeditev kopačev in razdalje med njimi, (B) način in smer odmetavanja, (C) menjava kopačev.]] 

Za čim uspešnejše izkopavanje je pomembna: 

*strategija (razporeditev moštva, načrtovanje nadaljnjih postopkov);
*moč, sposobnost (energijo maksimalno izkoristiti, ustrezen položaj telesa);
*tehnika (metoda odkopavanja). 

== Iskanje več zasutih s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

Reševanje več zasutih je zahtevnejše. Zato je pomembno, da zares dobro obvladamo reševanje enega zasutega. Če smo edini reševalec, se iskanje več zasutih bistveno ne razlikuje od reševanje enega. Ko izkopljemo prvo žrtev jo oskrbimo, ji izklopimo žolno in nadaljujemo z grobim iskanjem naslednje žrtve. V primeru, ko nam lahko pri izkopavanju pomagajo tudi drugi reševalci, označimo mesto ponesrečenca s sondo, vzamemo drugo sondo in nadaljujemo z iskanjem. Pri tem si lahko pomagamo z eno od spodaj opisanih splošnih tehnik iskanja ali s tehnikami, ki so primerne za določene vrste žoln. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo svojo žolno. Te specifične tehnike tu ne bodo opisane. 

[[Image:Plaz breithorn.JPG|thumb|center|400px|Ko je šlo zares (Vir: Aljaž Anderle)]]

=== Metoda treh krogov ===

To metodo lahko uporabljamo za iskanje več zasutih s katero koli žolno. Prvo žrtev najdemo tako, kot je opisano zgoraj (iskanje enega zasutega). Medtem ko drugi reševalci pričnejo z izkopavanjem, nadaljujemo z iskanjem drugega zasutega tako, da se za približno 3 m odmaknemo od žrtve (označene s sondo) in okoli te sonde naredimo krog.

Pazimo, da smo ves čas enako oddaljeni od sonde. Hodimo počasi (1 m/s). Na plazovni žolni oprezamo za nenadno, drastično spremembo v razdalji. Smerna puščica nas v tem primeru ne zanima. Pri analogni žolni preklopimo na še komaj slišni signal in iščemo nenaden močnejši pisk. Če v prvem krogu ne zaznamo spremembe v razdalji, se pomaknemo še za 3 m dlje od prve žrtve in ponovimo hojo v krogu. Na ekranu mora biti sedaj razdalja ves čas okoli 6 m. Če se ta nenadoma zmanjša, začnemo s točkovnim iskanjem. Če tudi v drugem krogu ne najdemo žrtve, se pomaknemo še za 3 metre dlje in ponovimo hojo v krogu. Če tudi po treh krogih ne najdemo drugega zasutega, pričnemo z grobim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno14.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih z metodo treh krogov (Vir: BeaconReviews.com)]] 

=== Metoda mikro trakov ===

Če je zasutih več na majhnem območju, moramo iskanje prilagoditi, saj obstaja nevarnost, da bi kako žrtev izpustili. Ko na točki grobega iskanja, zaznamo več signalov (več piskov na analogni žolni in več različnih podatkov za razdaljo na dvoantenskih žolnah), skrčimo pasove iskanja na minimum (2–5 m) in dosledno preiskujemo plazino v območju, ki ga nakazuje indikator oddaljenosti (na skici 12 m).  Pri tem držimo žolno vseskozi obrnjeno v ENAKO smer in nizko nad snegom. Indikatorje za smer ignoriramo in se osredotočamo izključno na indikator razdalje oziroma jakost signala. Prvi najmočnejši signal določimo s pravokotno metodo, ga označimo in, medtem ko drugi reševalci izkopavajo, nadaljujemo iskanje na točki, kjer smo ga prekinili. Ne delamo bližnjic. Mikrolociranja se lotimo šele, ko naletimo na signal, ki je bližje od širine našega iskalnega traku (npr. 2 m). Dimenzija pregledovanega območja je določena z jakostjo signala. Ko se ta izgublja, oziroma razdalja samo še narašča, se od zasutih oddaljujemo. Zato naredimo nov obrat. Običajno so te dimenzije od 10 do 15 metrov (skica spodaj). Ko najdemo vse zasute na območju, nadaljujemo z grobim iskanjem celotne plazine. 

 

[[Image:Mikrotrakovi-iskanje.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih na majhni razdalji zahteva doslednost in sistematičnost. Izvaja se ga lahko s katero koli žolno (Vir: Manuel Genshwein).]] 

== Iskanje globoko zasutih z eno ali dvoantensko žolno ==

Posebna situacija, ki zahteva pravilen pristop, je iskanje globoko zasute žrtve (3 metre in več). Pri tem med iskanjem zaznamo območje, na katerem signal ne narašča več (zaznamo npr. maksimalno 5–8 metrov). V takšnem primeru nastopijo za iskalce z analognimi žolnami težave, ker lahko na površini zaznamo več izstopajočih signalov (maksimumov), od katerih pa je samo eden pravi. Tudi popolnoma digitalne žolne se ne obnesejo bistveno bolje, saj nam prikažejo določeno območje z najmanjšo indicirano razdaljo. To območje moramo bodisi presondirati bodisi povečati natančnost določevanja lokacije z delnim izkopom in ponovnim iskanjem z žolno. 

=== Postopek določanja globoko zasutega z mikrolociranjem v krogu ===

Med približevanjem naletimo na maksimum, ki nakazuje globoko zasutje, in ga označimo. Žolno postavimo pokonci in se od označenega mesta umaknemo do točke, kjer je signal komaj še slišen. Razdaljo povečamo še za polovico te razdalje. S te točke hodimo v krogu okoli označenega prvega maksimuma. Nekje na obodu bomo zaznali še en signal in s pravokotno metodo določili njegovo največjo jakost. To je drugi maksimum. Zdaj žolno držimo vodoravno nad tlemi in se sprehodimo po liniji med obema označenima točkama. Tam, kjer najdemo najmočnejši signal, je lokacija zasutega. [[Image:MIKROLOCIRANJE S KROGOM.jpg|thumb|center|400px|Mikrolociranje globoko zasutega z metodo kroga (Vir: Manuel Genswein)]] 

=== Vertikalno postavljena zasuta žolna ===

V redkih primerih lahko naletimo tudi na vertikalno zasuto žolno na veliki globini. Značilno za to situacijo bo, da pri hoji v krogu ne bomo naleteli na drugi maksimum. Lokacija zasutega je tako kar pod prvim maksimumom. 

 

[[Image:Mikrolociranje v krogu - en maksimum.jpg|thumb|center|400px|Vertikalno zasuta žolna - na obodu kroga ne najdemo drugega signala, pravi maksimum je prvi (Vir: Manuel Genswein).]]

=== Izkop globoko zasutega  ===

Zaradi velike globine je natančno določanje lege zahtevno in večkrat nemogoče, zato moramo najprej odstraniti del snežne površine in nato ponovno določiti lokacijo. Od točke, določene s pomočjo plazovne žolne, zabodemo sondo 1,5 metra proti bregu in kopljemo ob sondi. Odstranimo 2–3 m snega v obliki klina. Na tako dobljeni platformi imamo dovolj prostora za ponoven pregled z žolno in natančno sondiranje. To nam nato omogoči natančen in čim hitrejši izkop. Gledano s profila ima izkop dve ravni.

Slika:ZolnaSkupinskiTest2.JPG

2015-03-30T19:04:21Z

Mtadej:

Slika:ZolnaSkupinskiTest1.JPG

2015-03-30T19:04:03Z

Mtadej:

Plazovi

2015-03-30T19:03:23Z

Mtadej:

Snežni plazovi so ena izmed glavnih '''objektivnih nevarnosti''', s katerimi se srečujemo v hribih pozimi. Če se je ne zavedamo, jo podcenjujemo ali jo celo zavoljo doseganja lastnih ciljev zavestno zanemarimo, lahko postane subjektivna nevarnost. Zato je pomembno, da imamo dovolj znanja o plazovih in da upoštevamo vse informacije, napotke in opozorila glede trenutne nevarnosti plazov.

== Uvod ==

Snežni plaz je geološki pojav, pri katerem se snežna gmota na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Je posledica tako fizikalnih kot kemijskih sprememb v snegu. Plazovi niso naključni in spontani dogodki, temveč jih vedno sprožijo zunanji dejavniki, kot je npr. nenadno prekomerno zbiranje vode, ki je posledica močnih padavin (dežja ali snega), nenadno povišanje temparature, padanje kamenja, ledu, dodatna obremenitev snežne oddeje zaradi človeške teže (turni smučar, gornik). Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni oddeji, ki pripelje do trganja plazov. 

 [[Image:Plazovi 1 deli plazu.JPG|thumb|center|400px|Deli snežnega plazu]] 

== Vrste snežnih plazov ==

Glede na vrsto snega ločimo plazove sprijetega in plazove nesprijetega snega. V obeh primerih je sneg lahko suh ali pa moker, tako da poznamo 4 tipe snežnih plazov:

*plazovi suhega nesprijetega snega;
*plazovi suhega sprijetega snega;
*plazovi mokrega nesprijetega snega;
*plazovi mokrega sprijetega snega.

 

[[Image:MK Slika2 vrste plazov.jpg|thumb|center|400px|Vrste snežnih plazov (Vir: www.noezdv.at)]] 

Najnevarnejši plazovi so plazovi suhega sprijetega snega. Pravimo jim tudi '''kložasti plazovi'''. Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika). Najnevarnejša so pobočja z naklonom med 25 ° in 45 °.

Plazovi suhega nesprijetega snega se sprožijo v eni točki pod mestom obremenitve, lahko imajo veliko rušilno moč s katastrofalnimi posledicami za naselja, ceste, gozdove, ... Imenujemo jih tudi '''pršni plazovi'''. Manjše pršne plazove poznamo v strmih grapah, kuloarjih in stenah takoj po sneženju. Pršni plazovi potrebujejo pobočja z vsaj 30 ° naklonom, da se razvijejo v nevarne plazove.

Plazovi mokrega nesprijetega snega se sprožijo točkovno na mestu dodatne obremenitve in se počasi razširjajo. Lahko dosežejo velike razsežnosti. Tak plaz potuje počasi in lahko zdrsi tudi po pobočjih z le 15 ° naklonino. Pogostejši so na južnih pobočjih.

Plazovi mokrega sprijetega snega niso pogosti. Pojavljajo se pozimi na južnih pobočjih in spomladi ob odjugi. Ko se snežna oddeja popolnoma prepoji z vodo, se pri tleh ali na ledeni plasti pod snežno oddejo nabere tanka plast vode, po kateri zdrsne zgornja plast. Plaz ponavadi potegne vso snežno odejo ('''talni plaz'''). Prožijo se v napoki nad obremenitvijo.

== Kritični faktorji ==

Dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov, so:

*razmere (vremenske razmere in sestava snežne oddeje); 
*teren;
*človek.

 

=== Razmere ===

Veter, količina novozapadlega snega in temperatura močno vplivajo na sestavo in stabilnost snežne oddeje. Močan veter med sneženjem drobi snežne kristale, ki jih odlaga na zavetrnih območjih na nepredelan sneg. Trda plast predelanega snega se z nepredelanim snegom le slabo poveže in nastane kloža. 

Verjetnost proženja snežnega plazu je odvisna tudi od '''količine novozapadlega snega, '''saj kristali novozapadlega snega še niso povezani s podlago. Proces '''zrnjenja (povezovanje »novih« snežnih kristalov med seboj in s podlago)''' je počasen in močno odvisen od temperature (od nekaj ur do nekaj tednov).

Kritična količina novozapadlega snega, ki že ob najmanjši dodatni obtemenitvi zdrsne po pobočju, je odvisna tudi od vetra in temperature med sneženjem. V ugodnih razmerah (brezvetrje in visoka temperatura ob sneženju) je ta 30–50 cm, v neugodnih vremenskih razmerah (sneženje z močnim vetrom ob nizkih temperaturah) pa se plaz lahko sproži že ob 10–20 cm visoki novi snežni oddeji.

Tudi temperatura med sneženjem in v prvih dneh po sneženju vpliva na hitrost preobrazbe snežne odeje. Zrnjenje je hitrejše pri višjih temperaturah (okoli 0 °C). Pri nizkih temperaturah je preobrazba snega počasnejša, nevarnost plazov se le počasi zmanjšuje. Nenadna hitra otoplitev poveča verjetnost plazov (talni plazovi), nihanja temperature okoli 0 °C pa stabilizirajo snežno odejo.

 

[[Image:MK Plazovi 3 nihanje temperature.JPG|thumb|center|700px|Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje. a) nenadna otoplitev poveča nevarnost plazov; b) pri temperaturah nad 0° C se snežna odeja počasi destabilizira; c) daljše obdobje hladnega vremena (-5 °C do -10 °C) ohranja trenutno nevarnost snežnih plazov; d) nihanja temperature okoli 0 °C stabilizira snežno odejo; e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov (Vir: Bergsport Winter; SAC).]]

=== Teren ===

Plazovi se sprožijo le na dovolj strmih pobočjih, ponavadi imajo naklon med 20 ° in 50 °. Na strmejših pobočjih novozapadli sneg sproti odletava. Poleg strmine je pomembna tudi orientacija pobočja. Največ plazov, ki so zahtevali smrtne žrtve, so turni smučarji in gorniki sprožili na SZ, S in SV pobočjih. Na teh straneh se sneg počasneje preobraža (manj sonca). Povečana nevarnost je tudi v zavetrnih legah, kjer veter odlaga napihan sneg. Plaz se lahko sproži tudi v gozdu.

=== Človek ===

Turni smučar ali gornik dodatno obremenjuje snežno odejo. Njegov vpliv sega do približno 1 m globine snežne odeje. V kar 90 % je človek sam spožil plaz, ki ga je zasul oziroma poškodoval. Človek je edini izmed dejavnikov, ki lahko aktivno in zavestno vpliva na proženje plazov, oziroma lahko nevarnost zmanjša ali poveča. Z ustreznim znanjem, pravilnim in pravočasnim odločanjem lahko raven tveganja zmanjšamo na sprejemljivo mejo. Pri tem moramo upoštevati številne spremenljivke, ki postajajo pomembnejše in izrazitejše pri skupinskem obiskovanju gora – število ljudi, njihova psihična in fizična pripravljenost, zdravje, opremljenost, znanje, načrt poti, komunikacija, ... Pravočasno prepoznavanje potencialno plazovitih pobočij in ustrezno ravnanje sta bistvenega pomena za preživetje v gorah pozimi.

== Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov ==

Nevarnost snežnih plazov v Evropi vrednotimo po petstopenjski lestvici. 

{| width="902" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov (Vir: ARSO).
|-
! scope="row" | OZNAKA STOPNJE 
! scope="col" | STABILNOST SNEŽNE ODEJE 
! scope="col" | VERJETNOST/MOŽNOST PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV 
! scope="col" | PRIPOROČILA/OPOZORILA ZA GIBANJE PO ZASNEŽENI POKRAJINI 
|-
! scope="row" | 1. - majhna 
| Na večini pobočij je snežna odeja sorazmerno stabilna. 
| Samo na zelo redkih strmin pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; možni so zgolj majhni spontani snežni plaziči in osipi. 
| Na splošno varne razmere, potrebna je običajna previdnost. 
|-
! scope="row" | 2. - zmerna 
| Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v Poročilu posebej opredeljena in opisana), drugod pa sorazmerno stabilna. 
| Predvsem na v Poročilu posebej izpostavljenih pobočjih pri velikih dodatnih obremenitvah (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja, teptalec snega ipd.). Obsežnejših spontanih plazov še ne pričakujemo. 
| Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij, so razmere na splošno še dovolj varne. Opozorila upoštevajte predvsem na večjih strminah in na pobočjih, katerih podrobnosti so v Poročilu še posebej izpostavljene (orientacija, višinski pas idr.). 
|-
! scope="row" |
3. -

znatna

| Na številnih, dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna. 
| Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov. 
| Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih. 
|-
! scope="row" |
4. -

velika

| Ne večini strmih pobočij je slabo stabilna 
| Na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov. 
| Potrebne so številne dodatne izkušnje in znanja ter podrobno poznavanje lokalnih razmer pri presoji pred plazovi varnih območij, ki so že zelo omejena. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin. 
|-
! scope="row" |
5.-

zelo velika

| Splošna nestabilnost snežne odeje. 
| Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah. 
| Gibanje v takih razmerah je na splošno zelo oteženo, zato ga odsvetujemo. Omejeno je le na položnejša območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov. 
|}

 

== Preizkus stabilnosti snežne odeje ==

Nevarnost proženja plazov je neposredno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje in s konfiguracijo terena. Za olajšano odločanje o gibanju po takšnem terenu je zato nujno, da znamo stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmeriti oz. oceniti. 

Zavedati se moramo, da z enkratno meritvijo zajamemo le en vzorec, rezultati pa ne veljajo za celotno pobočje. Snežne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja) in preizkus ponovimo vsaj na 300–400 m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi orientiranosti pobočja. Tovrstne preizkuse delamo tam, kjer ocenimo, da je to potrebno in smiselno. 

=== Izbira lokacije preizkusa ===

Lokacija preizkusa mora biti '''varna'''. Tega sicer vnaprej ne vemo, vseeno pa lahko izberemo takšno lokacijo, da nas morebiten plaz ne ogroža 

Po drugi strani mora biti vzorec, ki ga preizkušamo, čim bolj '''reprezentativen''', torej čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju, na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa, ga kasneje prečkati ali po njem smučati.

Glede reprezentativnosti vzorca moramo biti pozorni predvsem na naslednje:

*enak naklon pobočja; 
*enaka usmerjenost pobočja (stran neba);
*enaka nadmorska višina;
*podobne karakteristike snežne odeje. 

Tipično najdemo kompromis med varnostjo in reprezentativnostjo vzorca na robovih sumljivih področij kot npr. na robu večjega odprtega pobočja, vseeno pa stran od krošenj morebitnih dreves. Posebno pozornost namenimo neenakomerni, spihani snežni odeji. V takšnih situacijah so tipično plazovne razmere precej različne – npr. na grebenih in v grapah. 

=== Metode preizkusa ===

V grobem lahko metode razdelimo na dve skupini.

#'''Posredne. '''Na eni strani so metode, s katerimi na čim manjšem območju simuliramo precej nenaravne dodatne obremenitve na snežno odejo, na osnovi katerih lahko sklepamo na stabilnost snežne odeje. Prednosti takšnih metod sta praktičnost in hitrost izvedbe, vendar so lahko nekoliko manj natančne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''norveška metoda'''.
#'''Neposredne. '''Na drugi strani so metode, pri katerih na relativno velikem območju testiramo neposredne učinke naših naravnih aktivnosti oz. dodatnih obremenitev na snežno odejo, kot sta smučanje in hoja. Takšne metode so natančne in relevantne, vendar tudi časovno potratne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''švicarska metoda'''.

 V ZDA in Kanadi se uporabljajo malenkost drugačne, vendar v svoji osnovi še vedno zelo podobne metode:

*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=22&LinkId=27&ParentLinkId=3 Compression Test (CT)];
*[http://www.fsavalanche.org/NAC/techPages/articles/06_ISSW_Simenhois.pdf Extended Column Test (ECT)];
*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=23&LinkId=28&ParentLinkId=3 Rutschblock Test]. 

 

==== Prerez snežne odeje ====

S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil ter identificiramo tako imenovane '''kritične plasti'''. To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Znano je, da se plaz sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Izjema so talni plazovi, pri katerih se sproži celotna snežna odeja. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.

Prerez snežne odeje izvedemo v naslednjih opisanih korakih do stanja, kot ga prikazuje spodnja skica.

*V sneg izkopljemo '''navpično luknjo''' do globine 1,5 m oz. do tal. Pod to globino je namreč vpliv človeške teže na snežno odejo zanemarljiv.
*Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo z lopato ter kasneje še s kapo ali rokavico, da izstopijo posamezne plasti, ki jih ob straneh označimo.
*Določimo trdoto posameznih plasti. V vsako plast skušamo poriniti pest, štiri prste, en prst, svničnik in nož. Pozorni smo na '''sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo. '''S tem identificiramo mejne kritične plasti. Npr. mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima predeloma, ...

[[Image:Plazovi-shema prerez.jpg|thumb|center|400px|Shema prereza snežne odeje. Kritične plasti so označene rdeče.]]

 

==== Norveška metoda ====

Z norveško metodo preizkušamo drsnost kritičnih plasti snežne odeje. V ta namen moramo kritične plasti nujno predhodno identificirati, kar naredimo s prerezom snežne odeje. Ta metoda se uporablja najpogosteje, saj za njeno izdelavo izurjen gornik ne potrebuje več kot nekaj minut.

 

[[Image:Plazovi-slika norveska.jpg|thumb|center|400px|Norveška metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]][[Image:Plazovi-shema norveska.jpg|thumb|center|400px|Shema pomembnih segmentov plasti snežne odeje pri norveški metodi. Rdeče dele snega odstranimo, zelene dele vlečemo z lopato v nakazani smeri.]]Sledi preizkus drsnosti vseh posameznih kritičnih plasti po postopku, kot ga prikazujeta zgornji shemi.

*Po izdelavi (navpičnega) snežnega profila odrežemo spodnjo stranico '''pravokotno na pobočje'''.
*S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
*Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 x 60 x 20 cm. Lahko si pomagamo s širino lopate, ki znaša 20 cm. V lopatah so torej dimenzije klade 4 x 3 x 1.
*Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem se konica lopate ne sme zažirati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To elegantno dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo testiramo (20 cm). Pri tem je seveda možno, da moramo del snežne odeje nad testirano plastjo odstraniti (rdeča polja na zgornji shemi). 
*Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
*Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile in spodnje tabele.
*Tako preizkusimo '''vse kritične plasti'''.
*Na koncu luknjo zasujemo. 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""
|+ Interpretacija rezultatov norveške metode.
|-
! scope="col" | Vlečna sila / oznaka na lopati
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| bgcolor="#ff0000" |  < 10 daN
| splošna
| Izogibajmo se temu pobočju.
|-
| bgcolor="#ffff00" | 10–20 daN 
| visoka do zmerna
| Previdnost pri izbiri smeri oziroma poti.
|-
| bgcolor="#66ff00" | > 20 daN 
| nizka
| 
|}

 

==== Švicarska metoda ====

Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji po švicarski metodi, imenovan tudi preizkus s snežno klado, zajema precej večji izsek snežne odeje kot norveška metoda. V skupini potrebujemo za izvedbo vsaj 20 minut, vendar pa je s stališča realnosti obremenitev na snežno odejo ta precej boljša kot norveška metoda. Najpogosteje jo uporabljamo, kadar vemo, da bomo pobočje prečili večkrat, in ko želimo natančnejše podatke o preteklem vremenskem dogajanju.

[[Image:Plazovi-slika svicarska.jpg|thumb|center|400px|Švicarska metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje (Vir: ZT-ŠAO Velenje)]]V sneg izkopljemo jarek dolžine 3 m in globine do 1,5 m.

*Ob straneh izkopljemo kanal širine 0,5 m in dolžine 2 m.
*Tako dobimo snežno klado dimenzij 2 m x 1,5 m x 1,5 m, kot prikazuje zgornja shema.
*Med kopanjem pazimo, da nas na spodnjem delu klada ne zasuje. Smiselno si je navezati lavinsko vrvico ali se celo navezati na vrv, da zasutega hitreje odkopljemo. 
*Zadnjo stranico klade s pomožno vrvico prežagamo do tal.
*Test poteka tako, da na klado stopi smučar, sledijo počepi smučarja in skoki s smučmi na nogah. Če se klada še ni zrušila, nadaljujemo s skokom enega in nato še dveh na klado brez smuči.
*Na podlagi zdrsa klade ocenimo stopnjo nevarnosti snežnih plazov po spodnji tabeli. 
*Na koncu luknjo obvezno zasujemo. 

 

{| width="650" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1"
|+ Interpretacija rezultatov švicarske metode
|-
! scope="col" | Zdrs klade
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| Spontano med kopanjem ali žaganjem klade.
|
nevarno (5)

| Izogibajmo se odprtim pobočjem.
|-
| Pri obremenitvi s smučmi na nogah.
| nevarno (4)
| Čez odprta pobočja gremo posamično v lavinski razdalji 20–30 m.
|-
| Pri počepih ene osebe s smučmi (4 x).
| sumljivo (3)
| Na sumljivem pobočju je lahko le ena oseba hkrati.
|-
| Pri skokih ene osebe s smučmi na nogah (4 x).
| sumljivo (2)
| Med udeleženci povečamo medebojno razdaljo na 10 m.
|-
| Po skoku ene osebe brez smuči.
| varno (1)
| Splazitev odprtih pobočij je možna le v redkih primerih. Upoštevamo pravila varne hoje.
|-
| Klada ne zdrsne niti po skoku dveh oseb brez smuči.
| varno (0)
| Smučanje na odprtih pobočjih je varno.
|}

 

== Iskanje in reševanje s plazovno žolno – tovariška pomoč ==

Po zadnjih statističnih podatkih ima zasuta oseba po 15 min še 92 % možnost preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada. Po 35 min je ta le še 26 %, po dveh urah pa nekaj manj kot 15 %. Zelo pomembna je takojšnja tovariška pomoč, saj le osebe, ki so v neposredni bližini plazu, lahko v 15 min najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate. Za pričetek organiziranega reševanja (s strani GRS) je potrebno veliko več časa. 

[[Image:MK iskanje z zolno1.jpg|thumb|center|400px|Krivulja preživetja pod plazom]]

 

=== Plazovne žolne  ===

Plazovna žolna je baterijsko napajana sprejemno-oddajna naprava. V normalnih razmerah služi kot oddajnik – oddaja vir elektromagnetnih valov določene frekvence – in s tem določa položaj imetnika. Žolno s preklopom spremenimo v sprejemnik (detektor) ter z njim iščemo in lociramo zasutega.

Razvoj žoln se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja. Prvotno so različni proizvajalci izdelovali žolne, ki so delovale pri različnih frekvencah, danes pa vse žolne delujejo na enotni frekvenci – 457 kHz. V Sloveniji sta se z razvojem plazovnih žoln ukvarjala dr. Avčin in dr. Jeglič. Njuna žolna je delovala na 108 kHz in bila precej nepraktična. Oddajnik paličaste oblike se je nosilo okoli vratu, kot sprejemnik pa je služil tranzistorski radio. Pisk na sprejemniku je bil podoben žolninemu dolbljenju luknje v drevo, zato sta svojo napravo poimenovala lavinska žolna. Tako v Sloveniji vse oddajno-sprejemne naprave za iskanje zasutih v snežnem plazu imenujemo žolna.

==== Preverjanje delovanja plazovne žolne ====

Pred vsako turo moramo preveriti delovanje plazovne žolne. Le tako lahko pravočasno odkrijemo pomanjklivosti v delovanju naprave (npr. zaznava signala na zelo kratki razdalji) in ustrezno ukrepamo (menjava baterij, prilagajanje taktike iskanja zasutega zaradi manjšega sprejemnega dometa žolne, ...). Preverjanje opravimo na varnem mestu (parkirišče, pred planinsko kočo, ...), še preden se podamo na turo. Najprej preverimo sprejem, nato pa še oddajanje.

===== Preverjanje sprejema =====

1. faza: Preverjamo delovanje sprejema signala

*Vsi v skupini vključijo naprave, vsak pri sebi opazuje izvajanja samodejnega testa naprave. Vsi, ki imajo naprave z možnostjo skupinskega testa, preklopijo na skupinski test (GROUP TEST).
*Nekdo v skupini – praviloma vodja postavi svojo lavinsko žolno na oddajo, vsi ostali preklopijo na sprejem. Skupina se razmakne na razdaljo cca 2m (najlažje je, če so vsi na smučeh in se samodejno raporedijo). Lavinske žolne držimo ob telesu v roki, obrnjene vertikalno.
*Vodja skupine se na razdalji 1m (Razdalja 1m je bistvenega pomena!, glej nadaljnje besedilo.) pomika mimo članov skupine in vsak član posebej preveri sprejem na svoji napravi. V praksi to pomeni da sliši zvočni signal in vidi prikaz na prikazovalniku. Na digitalnih napravah, ki nimajo skupinskega testa (npr Ortovox D3) mora na prikazovalniku biti razdalja manjša od 2m!

2. faza: Preverjamo delovanje oddajnega dela naprave

*Po izvedeni 1. fazi vodja skupine preklopi na sprejem, vsi ostali preklopijo naprave na oddajo
*Razdalja med člani skupine je enaka kot prej, vodja skupine se ponovno sprehodi na razdalji 1m mimo članov skupine, svojo lavinsko žolno drži ob ušesu. Preveri sprejem signala od lavinskih žoln članov skupine. Če preizkuša z digitalno žolno mora biti razdalja na prikazovalniku nujno manjša od 2m!
*Po končanem preizkusu vodja skupine postavi svojo napravo na ODDAJANJE.
*S tem je dvosmerni skupinski test opravljen, vse naprave so v načinu oddajanja. 

===== Nošnja žolne med turo =====

Lavinsko žolno s pomočjo naramnic pritrdimo na telo (nekateri modeli imajo posebne torbice, v katero damo žolno in jih nato pritrdimo na telo). Žolno vedno nosimo vsaj pod eno plastjo obleke. Tako je verjetnost, da bi se nam, če bi nas zajel plaz, žolna odtrgala s telesa, veliko manjša. Žolno lahko nosimo tudi v sprednjem žepu hlač. V tem primeru moramo žolno pritrditi z vrvico na žepno zadrgo, žep pa mora biti vedo zaprt. Žolne nikoli ne nosimo v nahrbtniku ali na vrhnji plasti obleke! 

==== '''Vrste plazovnih žoln''' ====

Dandanes je na tržišču veliko število različnih plazovih žoln. Razlikujejo se po obliki prikaza signala (analogni, digitalni) in po številu anten (ena, dve ali tri antene). Pri analognih modelih signal zaznavamo s piskom,  ki je lahko različne jakosti, odvisno od oddaljenosti zasutega, pri nekaterih žolnah pa je jakost signala dodatno prikazana s svetlečimi diodami.

Digitalne žolne imajo vgrajen mikroprocesor, ki pretvarja analogni signal v digitalnega in tako omogoča digitalni prikaz oddaljenosti do zasutega, smer iskanja pa je prikazana s puščico. Vse žolne oddajajo z eno anteno, sprejemajo pa lahko z več antenami. Dodatne antene bistveno pripomorejo k lažjemu iskanju zasutega. Žolne z eno anteno imajo zelo velik obseg iskanja (sprejema), tudi do 80 m, vendar le, ko je žolna s katero iščemo, vzporedno s silnicami zasute žolne. Če je takšna žolna pravokotna na silnice iskalne žolne, je razdalja, pri kateri zaznamo iskano žolno, bistveno manjša (shema spodaj).

[[Image:MKiskanje z zolno2a.png|thumb|center|400px|Različni položaji oddajne žolne glede na silnice sprejemne žolne. (A) iskalna žolna (sprejemnik) je pravokotno na silnice oddajne žolnet; z enoantensko žolno signala ne zaznamo, (B) iskalna žolna je vzporedno s silnicami oddajnika; z enoantensko žolno imamo maksimalen signal, (C) iskalna žolna je pod kotom 45 ° glede na oddajnik; pri enoantenski žolni zaznamo šibek signal.]] 

Pri dvoantenskih žolnah sta v eni napravi dve anteni, ki sta pravokotni ena na drugo. Tako ostane jakost signala skoraj nespremenjena, tudi če sta iskana in iskalna žolna postavljeni pravokotno. Pri žolnah z eno ali dvema antenama se lahko pojavijo t. i. navidezni maksimumi. Pri iskanju dobimo dva maksimum signala, nad mestom zasutega (ki je v sredini med obema maksimumoma) pa ni nobenega signala. Ta problem je bolj izrazit pri globoko zasutih. Če imamo žolno z eno ali dvema antenama, se moramo tega zavedati, in iskanje ustrezno korigirati (glej tudi [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Plazovi#Iskanje_globoko_zasutih_z_eno-_ali_dvoantensko_.C5.BEolno iskanje globoko zasutega]).

Žolne s tremi antenami imajo poleg dveh pravokotnih anten še dodatno majhno anteno, ki je pravokotna na preostali dve in se vklopi šele v bližini oddajne žolne. Pri tem dobimo le en maksimum, ki pa je točno nad zasuto žolno (shema spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno3.png|thumb|center|400px|Navidezni maksimum pri eno- in dvoantenskih žolnah (Vir: Pieps).]] 

Nekatere žolne imajo dodane še druge funkcije, kot so višinomer, termometer, kompas, merilnik naklona, ...), ki pa ob pogosti uporabi močno zmanjšajo življenjsko dobo baterij. Dodatne funkcije uporabljamo le na mestih, kjer je verjetnost, da nas zasuje, minimalna.

Uporaba posameznih žoln je zelo specifična, zato je potrebno najprej prebrati navodila za uporabo, se spoznati s karakteristikami posamezne naprave, predvsem pa vaditi, da jo bomo znali uporabljati. 

V nadaljevanju so opisani splošni postopki iskanja s plazovno žolno. 

== Iskanje in reševanje enega zasutega s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

=== Iskanje z žolno ===

Če se sproži plaz in pri tem zasuje gornika, skušajmo ohraniti mirno kri. Tovariša, ki ga je zajel plaz, opazujemo, poskusimo si zapomniti mesti, kjer ga je zajel plaz, in kjer smo ga nazadnje videli. Ko se plaz ustavi, najprej preverimo, če kakšen del telesa ali opreme gleda iz plazovine, označimo mesto, kjer je bil prijatelj zadnjič viden, nato pa s preklopom žolne na sprejem (search) začnemo z iskanjem. Iskanje začnemo na mestu, kjer smo ponesrečenega zadnjič videli in nadaljujemo v smeri daljice AB (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno4.jpg|thumb|center|400px|Pregled plazovine (A) – mesto zajetja, (B) – mesto izginotja, Šrafirano rdeče – primarno območje iskanja (Vir: Ortovox).]] 

Ko začnemo z reševanjem, je priporočljivo izklopiti telefone in druge naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove (npr. radijske postaje), saj prihaja do medsebojnega vpliva, kar ima za posledico nezanesljivo delovanje žolne (npr. žolna se samodejno izklopi). Na to moramo biti pozorni tudi pri nameščanju žolne. Priporočljivo je, da sta žolna in telefon oddaljena vsaj 30 cm.

Iskanje z žolno poteka v treh korakih (fotografija spodaj): 

*grobo iskanje – iskanje signala;
*fino iskanje – iskanje po elektromagnetnih silnicah;
*točkovno iskanje – iskanje v križu.

[[Image:MKiskanje z zolno5.png|thumb|center|400px|Trije koraki iskanja z žolno.]] 

'''Grobo iskanje''' (iskanje z žolno, dokler ne najdemo signala). V primeru, da smo edini reševalec in da je plaz ožji (širina do 40 m), gremo po sredini plazovine. Pri širših plazovinah en reševalec (ali dva reševalca) uporabi cik-cak tehniko, pri čemer moramo paziti, da je maksimalna razdalja med obrati 40 m (pri nekaterih žolnah, kot je npr. Pieps Freeride, celo manj – 20 m). Obrate lahko zaključujemo približno 20 m od roba plazovine (fotografija spodaj).  

Če je reševalcev več, naj psihično najtrdnejša oseba prevzame koordinacijo reševanja. Enega člana postavimo za opazovalca, da nas ob morebitnem ponovnem plazenju opozori, drugi naj obvesti reševalce (GRS), ostali pa naj pričnejo (po površinskem pregledu plazovine) z iskanjem. Iskanje poteka naravnost navzdol po plazu, razdalja med posameznimi reševalci je odvisna od vrste žoln in znaša nekje med 20 in 40 m. Ko prvi najde signal, označimo to mesto. Fino iskanje nadaljuje najbolj izkušen v iskanju, ostali pa pripravijo preostalo reševalno opremo (sondo, lopate). 

[[Image:MKiskanje z zolno6a.jpg|thumb|center|400px|Različni načini grobega iskanja: (A) iskanje enega reševalca na ozki plazovini, (B) iskanje enega reševalca na široki plazovini – tehnika cik-cak, (C) iskanje več reševalcev (Vir: BeaconReviews.com).]] 

'''Fino iskanje''' (od pričetka signala do približno 3 m oddaljenosti od žrtve). Ko najdemo signal, to mesto označimo, saj nam tako ob morebitni izgubi signala ne bo potrebno ponavljati grobega iskanja. Postopek finega iskanja je odvisen od vrste žolne.

Pri digitalnih žolnah sledimo puščici na zaslonu, ki nas po silnici privede do zasutega. Pozorni moramo biti, da se razdalja pri tem zmanjšuje. Če se povečuje, se moramo obrniti za 180 °, saj nas sicer signal vodi do zasutega po daljši poti (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno7a.png|thumb|center|200px|Iskanje po silnicah]] 

Pri analognih žolnah uporabljamo metodo koordinatnega sistema. Ko zaznamo signal, se začnemo premikati v smeri močnejšega signala. Ko se jakost zmanjša, se vrnemo na mesto z najmočnejšim signalom, zmanjšamo občutljivost sprejema (razdaljo) za eno enoto, ter pravokotno na prvotno smer ponovno iščemo najmočnejši signal. Ko preklopimo na najnižjo razdaljo, lahko pričnemo s točkovnim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MKslika8.png|thumb|center|400px|Fino iskanje po metodi koordinatnega sistema: (A) – zaznamo ton, od (A) do (B) ton narašča, proti (C) pa se jakost tona zmanjšuje. Vrnemo se na točko (B) in zmanjšamo občutljivost ter nadaljujemo pravokotno na začetno smer. (D) – jakost tona spet narašča, v ( E) je največja zato tu zopet zmanjšamo občutljivost in spremenimo smer. (F) Naraščajoča jakost tona nas vodi do zasutega (Vir: bergpunkt.ch).]] 

'''Točkovno iskanje.''' Velja za obe vrsti žoln, za analogno in digitalno, obstajajo pa posamezne specifike za določene tipe žoln, zato je potrebno nujno prebrati navodila za uporabo. Pri točkovnem iskanju smo z žolno tik nad površino snega. Žolno premikamo počasi in enakomerno v obliki križa. Žolne/roke ne obračamo – žolna naj gleda vedno v isto smer. Iščemo najmanjšo razdaljo do zasutega oziroma najmočnejši signal (skica spodaj). Ko najdemo najmanjšo razdaljo, jo označimo (npr. z rokavico) in pričnemo s sondiranjem. Pri točkovnem iskanju ne izgubljamo časa z iskanjem najmanjše razdalje, ki jo lahko prikaže žolna. Nekako pri razdalji 0,5 m lahko začnemo s sondiranjem. Sondiranje je namreč veliko hitrejše kot točkovno iskanje. 

[[Image:MKslika9.png|thumb|center|200px|Točkovno iskanje (Vir: BeaconReviews.com)]] 

Pri iskanju z žolno si skušajmo zapomniti načelo pristajanja letala. Ko je letalo daleč od letališča, je visoko v zraku in leti z visoko hitrostjo. Bližje, kot je letališču, nižja sta njegovi hitrost in višina. Podobno kot letalo ravnajmo med iskanjem z žolno. Pri začetnem – grobem iskanju jo držimo v obeh rokah, s komolci ob telesu, v višini pasu. Ne mahamo z roko okoli telesa, ampak obračamo celotno telo, dokler ne zaznamo signala. Žolno držimo vzporedno s površino (bodimo pozorni na to zlasti med iskanjem po plazovini navzdol). Med grobim iskanjem in delom finega iskanja nekje do 10 m oddaljenosti od žrtve hodimo hitro (približno 1 m/s). Bližje kot smo zasutemu, počasneje hodimo in nižje spuščamo žolno. Nekje pri razdalji 1–3 m držimo žolno tik nad snežno površino, premikamo jo s hitrostjo 20–30 cm/s. Žolne ne obračamo (vedno mora biti obrnjena v isto smer). Pri točkovnem iskanju smo tik nad površino, žolno pomikamo še počasneje – odvisno od vrste žolne (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno10.png|thumb|center|400px|Celoten potek iskanja z žolno]] 

=== Sondiranje ===

Ko najdemo najmočnejši signal (najmanjšo razdaljo med dvema žolnama), pričnemo s sondiranjem. Sondo držimo z obema rokama. Sondiramo pravokotno na površino in ne vertikalno (skica spodaj). Žolna nas namreč pripelje do najmanjše razdalje, kar pa ni nujno, da je ta neposredno nad zasutim. Izjema je organizirano reševanje, pri katerem sondiramo navpično. 

[[Image:MKsondiranje1.png|thumb|center|400px|Sondiramo pravokotno na podlago.]] 

Obstaja več načinov sondiranja (skica spodaj), vedno pa začnemo na mestu najmočnejšega signala. Pri sondiranju moramo biti tudi pozorni, da razdalja med posameznimi vbodi ne presega 30 cm, kolikor naj bi znašala minimalna širina človeka. 

[[Image:MK slika12.png|thumb|center|450px|Različni načini sondiranja (A) v kvadratu, (B) v krogu, (C) v polžu.]] 

=== Izkopavanje ===

Izkopavanje zasutega je časovno najpotratnejši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2–5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v idealnih razmerah potrebujemo 11–17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3–4 kubične metre snega (1–1,5 tone snega)! Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano. 

Pri izkopavanju sondo vedno pustimo v snegu. S tem preprečimo, da bi stali na žrtvi ali da bi jo zgrešili. Nikoli ne kopljemo tik ob sondi, ampak začnemo kopati na spodnji strani sonde, približno na oddaljenosti 1–1,5 x globine žrtve (če je žrtev 1 m pod plazom, začnemo kopati 1,5 m pod sondo). Kopljemo lahko frontalno ali pa v obliki stožca, odvisno od števila reševalcev, globine zasutega in naklona. Če je kopačev več, se lahko razporedijo v obliki stožca v razdalji enega zamaha (skica spodaj). Kopljemo in odmetavamo s celim telesom in ne samo z rokami. Kopači naj se menjajo v vodstvu. Ko pridemo do žrtve, skušamo najprej odkopati glavo, očistiti obraz in sprostiti dihalne poti. Pri tem skušajmo ugotoviti, ali ima žrtev zračni žep. S [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Prva_pomo%C4%8D_v_hribih#Temeljni_postopki_o.C5.BEivljanja_.28TPO.29 TPO]  pričnemo takoj, ko odkopljemo glavo (če ponesrečenec ne diha). Preostali reševalci odkopljejo ponesrečenca do konca in pripravijo prostor za ponesrečenca.

[[Image:MK iskanje z zolno13.png|thumb|center|500px|Strateško izkopavanje: (A) razporeditev kopačev in razdalje med njimi, (B) način in smer odmetavanja, (C) menjava kopačev.]] 

Za čim uspešnejše izkopavanje je pomembna: 

*strategija (razporeditev moštva, načrtovanje nadaljnjih postopkov);
*moč, sposobnost (energijo maksimalno izkoristiti, ustrezen položaj telesa);
*tehnika (metoda odkopavanja). 

== Iskanje več zasutih s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

Reševanje več zasutih je zahtevnejše. Zato je pomembno, da zares dobro obvladamo reševanje enega zasutega. Če smo edini reševalec, se iskanje več zasutih bistveno ne razlikuje od reševanje enega. Ko izkopljemo prvo žrtev jo oskrbimo, ji izklopimo žolno in nadaljujemo z grobim iskanjem naslednje žrtve. V primeru, ko nam lahko pri izkopavanju pomagajo tudi drugi reševalci, označimo mesto ponesrečenca s sondo, vzamemo drugo sondo in nadaljujemo z iskanjem. Pri tem si lahko pomagamo z eno od spodaj opisanih splošnih tehnik iskanja ali s tehnikami, ki so primerne za določene vrste žoln. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo svojo žolno. Te specifične tehnike tu ne bodo opisane. 

[[Image:Plaz breithorn.JPG|thumb|center|400px|Ko je šlo zares (Vir: Aljaž Anderle)]]

=== Metoda treh krogov ===

To metodo lahko uporabljamo za iskanje več zasutih s katero koli žolno. Prvo žrtev najdemo tako, kot je opisano zgoraj (iskanje enega zasutega). Medtem ko drugi reševalci pričnejo z izkopavanjem, nadaljujemo z iskanjem drugega zasutega tako, da se za približno 3 m odmaknemo od žrtve (označene s sondo) in okoli te sonde naredimo krog.

Pazimo, da smo ves čas enako oddaljeni od sonde. Hodimo počasi (1 m/s). Na plazovni žolni oprezamo za nenadno, drastično spremembo v razdalji. Smerna puščica nas v tem primeru ne zanima. Pri analogni žolni preklopimo na še komaj slišni signal in iščemo nenaden močnejši pisk. Če v prvem krogu ne zaznamo spremembe v razdalji, se pomaknemo še za 3 m dlje od prve žrtve in ponovimo hojo v krogu. Na ekranu mora biti sedaj razdalja ves čas okoli 6 m. Če se ta nenadoma zmanjša, začnemo s točkovnim iskanjem. Če tudi v drugem krogu ne najdemo žrtve, se pomaknemo še za 3 metre dlje in ponovimo hojo v krogu. Če tudi po treh krogih ne najdemo drugega zasutega, pričnemo z grobim iskanjem (skica spodaj). 

[[Image:MK iskanje z zolno14.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih z metodo treh krogov (Vir: BeaconReviews.com)]] 

=== Metoda mikro trakov ===

Če je zasutih več na majhnem območju, moramo iskanje prilagoditi, saj obstaja nevarnost, da bi kako žrtev izpustili. Ko na točki grobega iskanja, zaznamo več signalov (več piskov na analogni žolni in več različnih podatkov za razdaljo na dvoantenskih žolnah), skrčimo pasove iskanja na minimum (2–5 m) in dosledno preiskujemo plazino v območju, ki ga nakazuje indikator oddaljenosti (na skici 12 m).  Pri tem držimo žolno vseskozi obrnjeno v ENAKO smer in nizko nad snegom. Indikatorje za smer ignoriramo in se osredotočamo izključno na indikator razdalje oziroma jakost signala. Prvi najmočnejši signal določimo s pravokotno metodo, ga označimo in, medtem ko drugi reševalci izkopavajo, nadaljujemo iskanje na točki, kjer smo ga prekinili. Ne delamo bližnjic. Mikrolociranja se lotimo šele, ko naletimo na signal, ki je bližje od širine našega iskalnega traku (npr. 2 m). Dimenzija pregledovanega območja je določena z jakostjo signala. Ko se ta izgublja, oziroma razdalja samo še narašča, se od zasutih oddaljujemo. Zato naredimo nov obrat. Običajno so te dimenzije od 10 do 15 metrov (skica spodaj). Ko najdemo vse zasute na območju, nadaljujemo z grobim iskanjem celotne plazine. 

 

[[Image:Mikrotrakovi-iskanje.jpg|thumb|center|400px|Iskanje več zasutih na majhni razdalji zahteva doslednost in sistematičnost. Izvaja se ga lahko s katero koli žolno (Vir: Manuel Genshwein).]] 

== Iskanje globoko zasutih z eno ali dvoantensko žolno ==

Posebna situacija, ki zahteva pravilen pristop, je iskanje globoko zasute žrtve (3 metre in več). Pri tem med iskanjem zaznamo območje, na katerem signal ne narašča več (zaznamo npr. maksimalno 5–8 metrov). V takšnem primeru nastopijo za iskalce z analognimi žolnami težave, ker lahko na površini zaznamo več izstopajočih signalov (maksimumov), od katerih pa je samo eden pravi. Tudi popolnoma digitalne žolne se ne obnesejo bistveno bolje, saj nam prikažejo določeno območje z najmanjšo indicirano razdaljo. To območje moramo bodisi presondirati bodisi povečati natančnost določevanja lokacije z delnim izkopom in ponovnim iskanjem z žolno. 

=== Postopek določanja globoko zasutega z mikrolociranjem v krogu ===

Med približevanjem naletimo na maksimum, ki nakazuje globoko zasutje, in ga označimo. Žolno postavimo pokonci in se od označenega mesta umaknemo do točke, kjer je signal komaj še slišen. Razdaljo povečamo še za polovico te razdalje. S te točke hodimo v krogu okoli označenega prvega maksimuma. Nekje na obodu bomo zaznali še en signal in s pravokotno metodo določili njegovo največjo jakost. To je drugi maksimum. Zdaj žolno držimo vodoravno nad tlemi in se sprehodimo po liniji med obema označenima točkama. Tam, kjer najdemo najmočnejši signal, je lokacija zasutega. [[Image:MIKROLOCIRANJE S KROGOM.jpg|thumb|center|400px|Mikrolociranje globoko zasutega z metodo kroga (Vir: Manuel Genswein)]] 

=== Vertikalno postavljena zasuta žolna ===

V redkih primerih lahko naletimo tudi na vertikalno zasuto žolno na veliki globini. Značilno za to situacijo bo, da pri hoji v krogu ne bomo naleteli na drugi maksimum. Lokacija zasutega je tako kar pod prvim maksimumom. 

 

[[Image:Mikrolociranje v krogu - en maksimum.jpg|thumb|center|400px|Vertikalno zasuta žolna - na obodu kroga ne najdemo drugega signala, pravi maksimum je prvi (Vir: Manuel Genswein).]]

=== Izkop globoko zasutega  ===

Zaradi velike globine je natančno določanje lege zahtevno in večkrat nemogoče, zato moramo najprej odstraniti del snežne površine in nato ponovno določiti lokacijo. Od točke, določene s pomočjo plazovne žolne, zabodemo sondo 1,5 metra proti bregu in kopljemo ob sondi. Odstranimo 2–3 m snega v obliki klina. Na tako dobljeni platformi imamo dovolj prostora za ponoven pregled z žolno in natančno sondiranje. To nam nato omogoči natančen in čim hitrejši izkop. Gledano s profila ima izkop dve ravni.

Plazovi

2012-01-24T19:31:23Z

Mtadej:

= Preizkus stabilnosti snežne odeje =

Ena od poglavitnih nevarnosti pri gibanju po zasneženem terenu so snežni plazovi. Nevarnost proženja le teh je direktno povezana s stanjem oz. stabilnostjo snežne odeje, ter s konfiguracijo terena. Za olajšanje odločanja o gibanju po takšnem terenu je zato pogosto nujno, da stabilnost snežne odeje čim bolj objektivno izmerimo oz. ocenimo.

Zavedati se je potrebno, da z enkratno meritvijo zajamemo le en vzorec, ki ni nujno reprezentativen in je lahko drugačen. Torej ne predstavlja globalne slike stabilnosti snežne odeje širšega območja. Plazovne razmere se še posebej spreminjajo z nadmorsko višino in stranjo neba. Zato je priporočljivo, da za test izberemo čim bolj reprezentativen vzorec (enak terenu gibanja) in preizkus ponovimo vsaj na 300-400m pridobljene višine oz. ob vsaki večji menjavi strani neba. Tovrstne preizkuse torej delamo tam, kjer ocenimo da je to potrebno in smiselno. 

== Izbira lokacije preizkusa ==

Lokacija preizkusa mora bit kar se da  '''varna'''. Tega sicer vnaprej ne vemo, vseeno pa lahko izberemo takšno lokacijo, da morebiten plaz ni nevaren za preizkuševalce. Zato za preizkuse stabilnosti izbiramo majhna pobočja z malo snega nad nami. 

Po drugi strani mora biti vzorec, ki ga preizkušamo, čim bolj '''reprezentativen''', torej čim bolj podoben snežni odeji na širšem območju na katerega želimo posplošiti naše zaključke preizkusa, ga kasneje prečkati ali po njem smučati.

Glede reprezentativnosti vzorca moramo biti pozorni predvsem na sledeče:

*enak naklon pobočja,
*enaka usmerjenost pobočja (stran neba),
*enaka nadmorska višina,
*podobne karakteristike snežne odeje. 

Tipično najdemo kompromis med varnostjo in reprezentativnostjo vzorca na robovih sumljivih področij, npr. na robu večjega odprtega pobočja, vseeno pa stran od krošenj morebitnih dreves. Posebno pozornost namenimo neenakomerni, spihani, snežni odeji. V takšnih situacijah so tipično plazovne razmere precej različne npr. na grebenih in v grapah. 

== Metode preizkusa ==

V grobem lahko metode razdelimo na dve skupini:

#'''Posredne''': Na eni strani so metode, kjer na čim manjšem območju simuliramo precej nenaravne dodatne obremenitve na snežno odejo, na osnovi katerih lahko sklepamo na stabilnost snežne odeje. Prednosti takšnih metod sta praktičnost in hitrost izvedbe, vendar so lahko nekoliko manj natančne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''norveška metoda'''.
#'''Neposredne''': Na drugi strani so metode, kjer na relativno velikem območju testiramo direktne učinke naših naravnih aktivnosti oz. dodatnih obremenitev na snežno odejo, kot sta smučanje in hoja. Takšne metode so natančne in relevantne, vendar tudi časovno potratne. Tipičen predstavnik takšne metode je '''švicarska metoda'''.

 V ZDA in Kanadi se uporabljajo malenkost drugačne, vendar v svoji osnovi še vedno zelo podobne metode:

*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=22&LinkId=27&ParentLinkId=3 Compression Test (CT)]
*[http://www.fsavalanche.org/NAC/techPages/articles/06_ISSW_Simenhois.pdf Extended Column Test (ECT)]
*[http://www.fsavalanche.org/Default.aspx?ContentId=23&LinkId=28&ParentLinkId=3 Rutschblock Test] 

 

=== Prerez snežne odeje ===

S prerezom snežne odeje dobimo vpogled v strukukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje oz. njen profil. S prerezom lahko identificiramo tako imenovane '''kritične plasti''' v snežni odeji. To so deli, kjer so snežne plasti med seboj slabo sprijete in se nahajajo na mestih, kjer se trdota snega občutno spremeni. Znano je, da se plaz navadno sproži ravno na teh slabo sprijetih kritičnih plasteh snežne odeje. Izjema so talni plazovi, kjer se sproži celotna snežna odeja. Posredno lahko iz prereza snežne odeje ugotovimo tudi zgodovino padavin (sneg, dež) na tem območju.

Prerez snežne odeje izvedemo v naslednjih korakih do stanja kot ga prikazuje Slika 1:

#V sneg izkopljemo '''navpično luknjo''' do globine 1,5m oz. do tal; pod to globino je namreč vpliv človeške teže na snežno odejo zanemarljiv.
#Prednjo steno profila poravnamo in zgladimo z lopato ter kasneje še s kapo ali rokavico, da izstopijo posamezne plasti, ki jih ob straneh označimo.
#Določimo trdoto posameznih plasti. V vsako plast skušamo poriniti pest, štiri prste, en prst, svničnik in nož. Pozorni smo na '''sosednje plasti, ki se po trdoti razlikujejo''' in s tem identificiramo mejne kritične plasti. Npr. mehka plast na ledeni podlagi, plast plovnega snega med dvema tršima predeloma...

 

[[Image:Plazovi-shema prerez.jpg|thumb|center|400px|Slika 1: Shema prereza snežne odeje. Kritične plasti so označene rdeče.]]

 

=== Norveška metoda ===

Z norveško metodo preizkušamo drsnost kritičnih plasti snežne odeje. V ta namen moramo kritične plasti nujno predhodno identificirati, kar naredimo s prerezom snežne odeje. Ta metoda je ena najpogosteje uporabljanih, saj za njeno izdelavo izurjen gornik ne potrebuje več kot par minut.

 

[[Image:Plazovi-slika norveska.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Norveška metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje. [Vir: ZT-ŠAO Velenje]]] 

[[Image:Plazovi-shema norveska.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Shema pomembnih segmentov plasti snežne odeje pri norveški metodi. Rdeče dele snega odstranimo, zelene dele vlečemo z lopato v nakazani smeri.]] 

Sledi preizkus drsnosti vseh posameznih kritičnih plasti po postopku kot ga prikazujeta sliki 2 in 3:

#Po izdelavi (navpičnega) snežnega profila odrežemo spodnjo stranico '''pravokotno na pobočje''' (Slika 3).
#S površine snežne odeje odstranimo nesprijet novo zapadli sneg.
#Z lopato izrežemo snežno klado v obliki trapeza z dimenzijami 80 x 60 x 20 cm. Lahko si pomagamo s širino lopate, ki znaša 20 cm. V lopatah so torej dimenzije klade 4 x 3 x 1.
#Ročaj lopate prepognemo za 90 stopinj in jo zataknemo v snežni jarek do prve kritične plasti. Pri tem se konica lopate ne sme zažirati v kritično plast, sicer bo meritev napačna! To elegantno dosežemo s pravilno debelino plasti snega nad kritično plastjo ki jo testiramo (20 cm). Pri tem je seveda možno, da moramo del snežne odeje nad testirano plastjo odstraniti (rdeča polja na Sliki 3). 
#Ročaj lopate z eno roko potiskamo proti kladi, da nam lopate ne vleče iz jarka, z drugo roko pa vlečemo za konec ročaja v smeri pobočja. Priporočljiva je uporaba lopate z vgrajenim dinamometrom.
#Ob zdrsu snežne klade ocenimo nevarnost na podlagi izmerjene sile in Tabele 1.
#Tako preizkusimo '''vse kritične plasti''', če jih je več.
#Na koncu luknjo zasujemo.

 

{| cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" align="center" style="width: 650px; height: 132px;"
|+ Tabela 1: Interpretacija rezultatov norveške metode.
|-
! scope="col" | Vlečna sila / oznaka na lopati
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| bgcolor="#ff0000" |  < 10 daN
| splošna
| Izogibajmo se temu pobočju.
|-
| bgcolor="#ffff00" | 10 - 20 daN 
| velika do zmerna
| Previdnost pri izbiri smeri/poti.
|-
| bgcolor="#66ff00" | > 20 daN 
| majhna
| 
|}

 

=== Švicarska metoda ===

Preizkus drsnosti kritičnih plasti v sprijeti snežni odeji po švicarski metodi, imenovan tudi preizkus s snežno klado, zajema precej večji izsek snežne odeje kot norveška metoda. V skupini potrebujemo za izvedbo vsaj 20 minut, vendar pa je s stališča realnosti obremenitev na snežno odejo, le-ta precej boljša kot norveška metoda. Najpogosteje jo uporabljamo takrat kadar vemo, da bomo pobočje prečili večkrat in takrat ko želimo natančnejše podatke o preteklem vremenskem dogajanju.

[[Image:Plazovi-slika svicarska.jpg|thumb|center|400px|Slika 4: Švicarska metoda preizkusa drsnosti kritičnih plasti snežne odeje. [Vir: ZT-ŠAO Velenje]]] 

#V sneg izkopljemo jarek dolžine 3m in globine do 1,5m.
#Ob straneh izkopljemo kanal širine 0,5m in dolžine 2m.
#Tako dobimo snežno klado dimenzij 2m x 1,5m x 1,5m, kot prikazuje Slika 4.
#Med kopanjem pazimo, da nas na spodnjem delu klada ne zasuje. Smiselno si je navezati lavinsko vrvico, ali se celo navezati na vrv, da je eventuelno odkopavanje zasutega enostavno.
#Zadnjo stranico klade s pomožno vrvico odžagamo do tal.
#Test poteka tako, da na klado stopi smučar, sledijo počepi smučarja in skoki s smučmi na nogah. Če se klada še ni zrušila, nadaljujemo s skokom enega in nato še dveh na klado, brez smuči.
#Na podlagi zdrsa klade ocenimo stopnjo nevarnosti snežnih plazov po Tabeli 2.
#Na koncu luknjo obvezno zasujemo.

 

{| cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" align="center" style="width: 650px; height: 276px;"
|+ Tabela 2: Interpretacija rezultatov švicarske metode.
|-
! scope="col" | Zdrs klade
! scope="col" | Ocena nevarnosti
! scope="col" | Ukrepi na turi
|-
| Spontano med kopanjem ali žaganjem klade.
|
nevarno (5)

| Izogibajmo se odprtim pobočjem.
|-
| Pri obremenitvi s smučmi na nogah.
| nevarno (4)
| Čez odprta pobočja gremo posamično v lavinski razdalji 20-30m.
|-
| Pri počepih ene osebe s smučmi (4x).
| sumljivo (3)
| Na sumljivem pobočju je lahko le ena oseba hkrati.
|-
| Pri skokih ene osebe s smučmi na nogah (4x).
| sumljivo (2)
| Med udeleženci povečamo medebojno razdaljo na 10m.
|-
| Po skoku ene osebe brez smuči.
| varno (1)
| Splazitev odprtih pobočij je možna le v redkih primerih - upoštevamo pravila varne hoje.
|-
| Klada ne zdrsne niti po skoku dveh oseb brez smuči.
| varno (0)
| Smučanje na odprtih pobočjih je varno.
|}

 

= Iskanje in reševanje s plazovno žolno - tovariška pomoč =

Plazovi v zimskem času predstavljajo eno največjih nevarnosti za obiskovalce gora. Po zadnjih statistični podatkih ima zasuta oseba po 15 min še 92 % možnost preživetja. Nato možnost preživetja strmo pada, po 35 min je le še 26 %, po dveh urah pa nekaj manj kot 15 % (Slika 1). Zato je zelo pomembna takojšnja tovariška pomoč. Le osebe, ki so v neposredni bližini plazu, lahko v 15 min najdejo in izkopljejo zasutega. To pa je mogoče samo takrat, ko ima zasuti na sebi prižgano in delujočo žolno, iskalci pa prav tako delujoče žolne, sonde in lopate. Za pričetek organiziranega reševanja (s strani GRS) je potrebno veliko več časa. 

[[Image:MK iskanje z zolno1.png|thumb|center|400x250px|Slika 1: Krivulja preživetja pod plazom]]

 

== Nekaj malega o žolnah ==

Plazovna žolna je baterijsko napajana sprejemno-oddajna naprava. V normalnih pogojih služi kot oddajnik – vir elektromagnetnih valov določene frekvence in s tem določa položaj imetnika. To isto napravo pa lahko s preklopom spremenimo v sprejemnik (detektor) in z njim iščemo in lociramo zasutega s podobno napravo. Razvoj žoln se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja. Prvotno so različni proizvajalci izdelovali žolne, ki so delovale pri različnih frekvencah. Danes  vse žolne delujejo na enotni frekvenci – 457 kHz. V Sloveniji sta se z razvojem plazovnih žoln ukvarjala dr. Avčin in dr. Jeglič. Njuna žolna je delovala pri 108 kHz in bila precej nepraktična. Oddajnik paličaste oblike se je nosilo okoli vratu, kot sprejemnik pa je služil tranzistorski radio. Prav onadva sta prva tako napravo poimenovala lavinska žolna. Pisk na sprejemniku je bil namreč podoben žolninemu dolbljenju luknje v drevo. V spomin dr. Avčinu v Sloveniji vse oddajno-sprejemne naprave za iskanje zasutih v snežnem plazu imenujemo »žolne«.

=== Preverjanje delovanja plazovne žolne ===

Pred vsako turo moramo preveriti delovanje plazovne žolne. Le tako lahko pravočasno odkrijemo pomanjklivosti v delovanju naprave (npr. zaznava signala na zelo kratki razdalji) in ustrezno ukrepamo (menjava baterij, prilagajanje taktike iskanja zasutega zaradi manjšega sprejemnega dometa žolne...). Preverjanje opravimo na varnem mestu (parkirišče, pred planisko kočo...), kjer ni nobene nevarnosti plazu. Najprej preverimo sprejem, nato pa še oddajanje.

'''Preverjanje sprejema'''

Vodja ture preklopi žolno na oddajanje (SEND), ostali udeleženci pa na sprejem (SEARCH). Če imamo analogno žolno, jo moramo preklopiti na največji domet. Udeleženci se oddaljujo od vodje (žolne, ki oddaja) toliko časa, dokler se slišijo signal. Ko signal izgine, se ustavijo. S tem testom ugotovimo ali žolna sploh sprejema signal in kolikšen je doseg sprejema (20m, 30m,...60 m). Ta podatek je zelo pomemben za prvo fazo iskanja zasutega (grobo iskanje).

''' 

Po preverjanju oddajanja vsi udeleženci ture žolne preklopijo na oddajanje (SEND) in jih namestijo za nošnjo med turo ter se razporedijo na razdalji 5 metrov. Vodja ture preklopi žolno v način za preverjanje (v kolikor ima to funkcijo) drugače pa na sprejem in se približa vsakemu udeležencu na razdaljo enega metra ter preveri pravilnost oddajanja. Ko preveri še zadnjega udeleženca vodja ture še svojo žolno preklopi na oddajanje (SEND), jo ustrezno namesti in tura se lahko prične. 

'''Nošnja žolne med turo'''

Lavinsko žolno s pomočjo naramnic pritrdimo na telo (nekateri modeli imajo posebne torbice, v katero damo žolno in jih nato pritrdimo na telo). Žolno vedno nosimo vsaj pod eno plastjo obleke. Tako je verjetnost, da bi se nam, če bi nas zajel plaz, žolna "odtrgala" s telesa, veliko manjša. Žolno lahko nosimo tudi v sprednjem žepu hlač. V tem primeru moramo žolno pritrditi z vrvico na žepno zadrgo, žep pa mora biti vedo zaprt. Žolne nikoli ne nosimo v nahrbtniku ali na vrhnji plasti obleke! 

=== '''Vrste plazovnih žoln''' ===

Dandanes je na tržišču veliko število različnih plazovih žoln. Razlikujejo se po obliki prikaza signala (analogni, digitalni) in po številu anten (ena, dve ali tri antene). Pri analognih modelih signal zaznavamo s piskom, le-ta je lahko različne jakosti, odvisno od oddaljenosti zasutega, pri nekaterih žolnah pa je jakost signala dodatno prikazana s svetlečimi diodami. Digitalne žolne imajo vgrajen mikroprocesor, ki pretvarja analogni signal v digitalnega ter tako omogoča digitalni prikaz oddaljenosti do zasutega, smer iskanja pa je prikazana s puščico. Vse žolne oddajajo na eni anteni, sprejemajo pa lahko z večimi. Dodatne antene bistveno pripomorejo k lažjemu iskanju zasutega. Žolne z eno anteno imajo zelo velik obseg iskanja (sprejema), tudi do 80 m, vendar le, ko je žolna s katero iščemo, vzporedno s silnicami zasute žolne. Če je takšna žolna pravokotna na silnice iskalne žolne, je razdalja, pri kateri zaznamo iskano žolno, bistveno manjša (Slika 2).

[[Image:MKiskanje z zolno2a.png|thumb|center|300x200px|Slika 2: Različni položaji oddajne žolne glede na silnice sprejemne žolne. (A) iskalna žolna (sprejemnik) je pravokotno na silnice oddajne žolne --> z enoantensko žolno signala ne zaznamo, (B) iskalna žolna je vzporedno s silnicami oddajnika --> z enoantensko žolno imamo maksimalen signal, (C) iskalna žolna je pod kotom 45° glede na oddajnik --> pri enoantenski žolni zaznamo šibek signal]] 

Pri dvoantenskih žolnah sta v eni napravi dve anteni, ki sta pravokotni ena na drugo. Tako ostane jakost signala skoraj nespremenjena, tudi če sta iskana in iskalna žolna postavljeni pravokotno. Pri žolnah z eno ali dvema antenama se lahko pojavijo t. i. navidezni maksimumi. Pri iskanju dobimo dva maksimuma signala, nad mestom zasutega (ki je v sredini med obema maksimumoma) pa ni nobenega signala. (Slika 3). Ta problem je bolj izrazit pri globoko zasutih. Če imamo žolno z eno ali dvema antenama, se moramo tega zavedati in iskanje ustrezno korigirati (glej tudi iskanje globoko zasutega). Žolne s tremi antenami imajo poleg dveh pravokotnih anten še dodatno majhno anteno, ki je pravokotna na preostali dve in se vklopi šele v bližini oddajne žolne. Pri tem dobimo le en maksimum, ki pa je točno nad zasuto žolno (Slika 3). 

[[Image:MK iskanje z zolno3.png|thumb|center|300x300px|Slika 3: Navidezni maksimum pri eno- in dvoantenskih žolnah (vir: Pieps)]] 

Nekatere žolne imajo dodane še druge funkcije kot so višinomer, termometer, kompas, merilnik naklona...), ki pa ob pogosti uporabi močno zmanjšajo življenjsko dobo baterij. Dodatne funkcije uporabljamo le na mestih, kjer je verjetnost, da nas zasuje, minimalna.

Uporaba posameznih žoln je zelo specifična, zato je potrebno najprej prebrati navodila za uporabo, se spoznati s karakteristikami posamezne naprave, predvsem pa vaditi, da bomo, če slučajno pride do sprožitve plazu in zasutja vedeli kako ravnati in ne šele takrat začeli brati navodila za reševanje zasutega.

V nadaljevanju so opisani splošni postopki reševanja s plazovno žolno. Da bomo čim bolj skrajšali čas iskanja, pa je nujno potrebno proučiti specifična navodila za žolno, ki jo imamo. 

 

== Iskanje in reševanje enega zasutega s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

=== Iskanje z žolno ===

Če se sproži plaz in pri tem zasuje gornika, najprej skušajmo ohraniti mirno kri. Tovariša, ki ga je zajel plaz, opazujemo, poskusimo si zapomniti mesti, kjer ga je zajel plaz in kjer smo ga nazadnje videli (Slika 4, točki A in B). Ko se plaz ustavi, najprej preverimo, če kakšen del telesa ali opreme gleda iz plazovine, označimo mesto, kjer je bil prijatelj zadnjič viden, nato pa s prekopom žolne na sprejem (search) začnemo z iskanjem. Iskanje začnemo na mestu, kjer smo ponesrečenega zadnjič videli (Slika 4, točka B) in nadaljujemo v smeri daljice AB (Slika 4 – šrafirano območje, Slika 5 – znotraj črtanih črt). 

[[Image:MK iskanje z zolno4.png|thumb|center|300x300px|Slika 4: Pregled plazovine (A) – mesto zajetja, (B) – mesto izginotja, šrafirano rdeče – primarno območje iskanja (vir: Ortovox)]] 

Ko začnemo z reševanjem, je priporočljivo izklopiti telefone in druge naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove (npr. radijske postaje..). Pri uporabi teh naprav prihaja do medsebojnega vpliva, kar ima za posledico nezanesljivo delovanje žolne (npr. žolna se samodejno izklopi). Na to moramo biti pozorni tudi pri nameščanju žolne. Priporočljivo je, da sta žolna in telefon oddaljena vsaj 30 cm (ne nosimo prižganega telefona v notranjem žepu jakne, zraven pa imamo pripeto žolno!). Med iskanjem pa je najbolje telefon kar izklopiti.

Iskanje z žolno poteka v treh fazah (Slika 5): 

*Grobo iskanje – iskanje signala,
*Fino iskanje – iskanje po elektromagnetnih silnicah,
*Točkovno iskanje – iskanje v križu.

[[Image:MKiskanje z zolno5.png|thumb|center|300x280px|Slika 5: Faze iskanja z žolno]] 

'''Grobo iskanje''' (iskanje z žolno, dokler ne najdemo signala). V primeru, da smo edini reševalec in je plaz ožji (širina do 40 m), gremo po sredini plazovine. Pri širših plazovinah en reševalec (ali dva reševalca) uporabi cik-cak tehniko, pri čemer moramo paziti, da je maksimalna razdalja med obrati 40 m (pri nekaterih žolnah npr. Pieps Freeride celo manj – 20 m). Obrate lahko zaključujemo približno 20 m od roba plazovine. (Slika 6a, b). Če je reševalcev več, naj oseba, ki se najbolje psihičo počuti, prevzame koordinacijo reševanja. Enega člana postavimo za opazovalca, da nas ob morebitnem ponovnem plazenju snega opozori, drugi naj obvesti reševalce (GRS), ostali pa naj pričnejo (po površinskem pregledu plazovine) z iskanjem. Iskanje poteka v puščicah (Slika 6c), razdalja med posameznimi reševalci je odvisna od vrste žoln, nekje med 20 in 40 m. Ko prvi najde signal, označimo to mesto, fino iskanje nadaljuje najbolj izkušen v iskanju, ostali pa pripravijo preostalo reševalno opremo (sondo, lopate). 

[[Image:MKiskanje z zolno6a.png|thumb|center|350x190px|Slika 6: Različni načini grobega iskanja (A) iskanje enega reševalca na ozki plazovini, (B) iskanje enega reševalca na široki plazovini – tehnika cik-cak, (C) iskanje večih reševalcev – iskanje v puščicah (vir: BeaconReviews.com)]] 

'''Fino iskanje''' (od pričetka signala do približno 3 m oddaljenosti od žrtve). Ko najdemo signal, to mesto označimo, saj nam tako ob morebitni izgubi signala ne bo potrebno ponavljati grobega iskanja. Postopek finega iskanja je odvisen od vrste žolne. Pri digitalnih žolnah sledimo puščici na ekranu, ki nas po silnici privede do zasutega. Pozorni moramo biti, da se razdalja pri tem zmanjšuje. Če se povečuje, se moramo obrniti za 180°, saj nas sicer signal vodi do zasutega po daljši poti (Slika 7). 

[[Image:MK iskanje z zolno7a.png|thumb|center|200x200px|Slika 7: Iskanje po silnicah]] 

Pri analognih žolnah pa uporabljamo metodo koordinatnega sistema. Ko zaznamo signal, se začnemo premikati v smeri močnejšega signala. Ko se jakost zmanjša, se vrnemo na mesto z najmočnejšim signalom, zmanjšamo občutljivost sprejema (razdaljo) za eno enoto, ter pravokotno na prvotno smer ponovno iščemo najmočnejši signal. Ko preklopimo na najnižjo razdaljo, lahko pričnemo s točkovnim iskanjem (Slika 8). 

[[Image:MKslika8.png|thumb|center|400x250px|Slika 8: Fino iskanje po metodi koorinatnega sistema: (A) – zaznamo ton , od (A) do (B) ton narašča, proti (C) pa se jakost tona zmanjšuje. Vrnemo se na točko (B) in zmanjšamo občutljivost ter nadaljujemo pravokotno na začetno smer. (D) – jakost tona spet narašča, v ( E) je največja zato tu zopet zmanjšamo občutljivost in spremenimo smer. (F) Naraščajoča jakost tona nas vodi do zasutega (vir: bergpunkt.ch)]] 

'''Točkovno iskanje''' Velja za obe vrsti žoln, za analogno in digitalno, obstajajo pa posamezne specifike za določene tipe žoln, zato je nujno potrebno prebrati navodila za uporabo. Pri točkovnem iskanju smo z žolno tik nad površino snega. Žolno premikamo počasi in enakomerno v obliki križa. Žolne/roke ne obračamo, žolna naj gleda vedno v isto smer. Iščemo najmanjšo razdaljo do zasutega oziroma najmočnejši signal (Slika 9). Ko najdemo najmanjšo razdaljo, jo označimo (npr. z rokavico) in pričnemo s sondiranjem. Pri točkovnem iskanju ne izgubljamo časa z iskanjem najmanjše razdalje, ki jo lahko prikaže žolna. Nekako pri razdalji 0,5 m lahko začnemo s sondiranjem. Sondiranje je namreč veliko hitrejše kot točkovno iskanje. 

[[Image:MKslika9.png|thumb|center|200x200px|Slika 9: Točkovno iskanje (vir: BeaconReviews.com)]] 

Pri iskanju z žolno si skušajmo zapomniti principa pristajanja letala. Ko je letalo daleč od letališča, je visoko v zraku in leti z veliko hitrostjo. Bližje je letališču, manjša je njegova hitrost in višina. Podobno kot letalo, ravnajmo z žolno. Pri začetnem – grobem iskanju jo držimo v obeh rokah, s komolci ob telesu, v višini pasu, ne mahamo z roko okli telesa ampak obračamo celotno telo, dokler ne zaznamo signala. Žolno držimo vzporedno s površino (bodimo pozorni na to, posebno ko iščemo po plazovini navzdol). Med grobim iskanjem in delom finega iskanja nekje do 10 m oddaljenosti od žrtve hodimo hitro (približno 1 m/s). Bližje kot smo zasutemu, počasneje hodimo in nižje spuščamo žolno. Nekje pri 1–3 m držimo žolno tik nad snežno površino, premikamo jo 20–30 cm/s, žolne ne obračamo (vedno mora biti obrnjena v isto smer). Pri točkovnem iskanju smo tik nad površino, žolno pomikamo se počasneje, odvisno od vrste žolne (Slika 10). 

[[Image:MK iskanje z zolno10.png|thumb|center|450x350px|Slika 10: Princip pristajanja letala]] 

=== Sondiranje ===

Ko najdemo najmočnejši signal (najmanjšo razdaljo med dvema žolnama) pričnemo s sondiranjem. Sondo držimo z obema rokama. Sondiramo pravokotno na površino in ne vertikalno (Slika 11). Žolna nas namreč pripelje do najmanjše razdalje, kar pa ni nujno, da je direktno nad zasutim. Izjema je organizirano reševanje, kjer sondiramo navpično. 

[[Image:MKsondiranje1.png|thumb|center|300x270px|Slika 11: Sondiramo pravokotno na podlago]] 

Obstaja več načinov sondiranja (Slika 12), vedno pa začnemo na mestu najmočnejšega signala. Pri sondiranju moramo biti tudi pozorni, da razdalja med posameznimi vbodi ne presega 30 cm, kolikor naj bi znašala minimalna širina človeka. 

[[Image:MK slika12.png|thumb|center|500x180px|Slika 12: Različni načini sondiranja (A) v kvadratu, (B) v krogu), (C) v polžu]] 

=== Izkopavanje ===

Izkopavanje zasutega je časovno najpotratnejši del reševanja. Iskanje z žolno poteka 2–5 min, sondiranje do 2 min, čas kopanja pa je močno odvisen od globine žrtve. Če je žrtev zakopana 1 m globoko, v idealnih pogojih potrebujemo 11–17 min, da pridemo do glave. Da odkopljemo ponesrečenca v celoti, pa moramo prekopati približno 3–4 kubične metre snega (1–1,5 tone snega!). Zato je zelo pomembno, da izkopavamo premišljeno in načrtovano. Pri izkopavanju sondo vedno pustimo v snegu. S tem preprečimo, da bi stali na žrtvi ali da jo zgrešimo. Nikoli ne kopljemo tik ob sondi, ampak začnemo kopati na spodnji strani sonde, približno na oddaljenosti 1–1,5x globine žrtve (če je žrtev 1 m pod plazom, začnemo kopati 1,5 m pod sondo). Kopljemo lahko frontalno ali pa v obliki stožca, odvisno od števila reševalcev, globine zasutega, naklona….. Če je kopačev več, se lahko razporedijo v obliki stožca v razdalji enega zamaha (Slika 13A). Kopljemo in odmetavamo s celim telesom in ne samo z rokami. Kopači naj se menjajo v vodstvu (Slika 13B). Ko pridemo do žrtve, skušamo najprej odkopati glavo, očistiti obraz in sprostiti dihalne poti. Pri tem skušajmo ugotoviti, ali ima žrtev zračni žep. S TPO pričnemo takoj, ko odkopljemo glavo (če ponesrečenec ne diha). Preostali reševalci odkopljejo ponesrečenca do konca in pripravijo prostor za ponesrečenca.

[[Image:MK iskanje z zolno13.png|thumb|center|500x200px|Slika 13: Strateško izkopavanje:(A) Razporeditev kopačev in razdalje med njimi, (B) način in smer odmetavanja, (C) menjava kopačev]] 

Za čim uspešnejše izkopavanje je pomembna: 

*strategija (razporeditev moštva, načrtovanje nadaljnjih postopkov),
*moč, sposobnost (energijo maksimalno izkoristiti, ustrezen položaj telesa) in
*tehnika (metoda odkopavanja). 

== Iskanje več zasutih s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate ==

Reševanje več zasutih je zahtevnejše, zato je pomembno, da zares dobro obvladamo reševanje enega zasutega. Če smo edini reševalec, se iskanje več zasutih bistveno ne razlikuje od reševanje enega. Ko izkopljemo prvo žrtev ga oskrbimo, mu izklopimo žolno in nadaljujemo z grobim iskanjem naslednje žrtve. V primeru, ko nam lahko pri izkopavanju pomagajo tudi drugi reševalci, označimo mesto ponesrečenca s sondo, vzamemo drugo sondo in nadaljujemo z iskanjem. Pri tem si lahko pomagamo z eno od spodaj opisanih splošnih tehnik iskanja ali pa s tehnikami, ki so lastne določeni vrsti žoln. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo svojo žolno. Te specifične tehnike tu ne bodo opisane. 

=== Metoda treh krogov ===

To metodo lahko uporabljamo za iskanje več zasutih s katero koli žolno. Prvo žrtev najdemo kot je opisano zgoraj (iskanje enega zasutega). Medtem ko drugi reševalci pričnejo z izkopavanjem, nadaljujemo z iskanjem drugega zasutega tako, da se za približno 3 m odmaknemo od žrtve (označene s sondo) in okoli te sonde naredimo krog. Pazimo, da smo ves čas enako oddaljeni od sonde. Hodimo počasi (1 m/s). Na plazovni žolni oprezamo za nenadno, drastično spremembo v razdalji. Smerna puščica nas v tem primeru ne zanima. Pri analogni žolni preklopimo na še komaj slišni signal in iščemo nenaden močnejši pisk. Če v prvem krogu ne zaznamo spremembe v razdalji, se pomaknemo še za 3 m dlje od prve žrtve in ponovimo hojo v krogu. Na ekranu mora biti sedaj razdalja ves čas okoli 6 m. Če se ta nenadoma zmanjša, začnemo s točkovnim iskanjem. Če tudi v drugem krogu ne najdemo žrtve, se pomaknemo še za 3 metre dlje in ponovimo hojo v krogu. Če tudi po treh krogih ne najdemo drugega zasutega, pričnemo z grobim iskanjem (Slika 14). 

[[Image:MK iskanje z zolno14.png|thumb|center|300x300px|Slika 14: Iskanje več zasutih z metodo treh krogov (vir: BeaconReviews.com)]] 

=== Metoda mikro trakov ===

Prvo žrtev najdemo kot je opisano zgoraj (iskanje enega zasutega). Medtem ko preostali reševalci izkopavajo zasutega, se pomaknemo približno 3 m nazaj v smer, po kateri smo prišli. Plazova žolna naj bi kazala razdaljo do prvega zasutega 3 m. Nato pričnemo z grobim iskanjem, le da so razdalje med obrati 2–5 m.. Trakovi naj bodo dolgi do največ 15 m. Tu iščemo nenadno spremembo v razdalji in smeri. Ko se razdalja nenadoma zmanjša, pričnemo s točkovnim iskanjem. Če nas žolna vodi do prve žrtve, se vrnemo na mesto, kje smo pričeli s točkovnim iskanjem in nadaljujemo z iskanjem (Slika 15).

[[Image:MK slika15.png|thumb|center|300x300px|Slika 15: Iskanje več zasutih z metodo mikro trakov (vir: BeaconReviews.com)]] 

 

 

 

 

== Iskanje globoko zasutih z eno- ali dvoantensko žolno ==

Sidrišča za spust v snegu

2012-01-24T19:05:55Z

Mtadej:

Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za [[Spust_po_vrvi|spust]] in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.

== Metoda spusta v snegu na dva cepina ==

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je pri nas zaenkrat najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je odvisna tudi od kvalitete snega (predelan in trd sneg olajša izdelavo sidrišča), kot jo slab sneg (pršič, nepredelan in suh sneg) onemogoča. Sicer pa lahko tudi v takšnih razmerah s teptanjem suhega snega nekoliko izboljšamo situacijo. Dobro sidrišče za spust na dveh cepinih nam omogoča varen spust na vertikalno zapičenem cepinu in kasnejši poteg cepinov za seboj. Če želimo spust izvesti brezhibno, moramo biti pri izdelavi previdni in dosledni. Pazimo na to, da naredimo čim manjšo luknjo in s tem čim manj ošibimo nosilnost cepina, slabo zabite cepine, natančno izdelavo poličke, na katero položimo drugi cepin. Poleg dobro utrjenega terena za izdelavo je potrebno paziti še na povezavo obeh cepinov, vertikalni položaj nosilnega cepina in pomožno vrvico, ki omogoča izvlek cepina.

----

=== Spust na en pramen vrvi ===

Cepina vkopljemo podobno kot pri sidrišču z dvema cepinoma le da sta tokrat cepina med sabo povezana nekoliko drugače. • Sredino glavne vrvi z bičevim vozlom pritrdimo na vrh ratišča vertikalno zapičenega cepina • Po levem pramenu vrvi se spuščamo (glej sliko1) • Desni pramen vrvi po spustu potegnemo za seboj (lahko jo vpnemo v vponko na pasu) • Z vponko povežemo zapestni zanki obeh cepinov • Vsaj tri metre stran od bičevega vozla na strani za poteg naredimo vozel osmico • Preden cepin vertikalno zapičimo v pripravljeno luknjo, na konico ratišča navpičnega cepina zvežemo pomožno vrvico z vozlom šestica. Pomožno vrvico speljemo preko ratišča ležečega cepina, ter jo zvežemo z osmico glavne vrvi. Dolžina glavne vrvi (med bičevim vozlom in osmico) naj bo od pomožne vrvice vsaj dvakrat daljša (s tem preprečimo, da se pri potegu glavna vrv, ne raztegne prej, preden bi pomožna vrvica popolnima izvlekla vertikalno zapičen cepin • Vodoraven cepin je samo položen na sneg in ni vkopan (pazimo, da okel ležečega cepina ni zapičen v sneg; obrnjen naj bo proti pobočju navzgor), saj služi zgolj temu, da se pomožna vrvica ne zareže v sneg in zato lažje izvlečemo cepin. Ležeči cepin s spodnje strani zadelamo s snegom s čimer preprečimo odmik od vertikalno zapičenega cepina • Ko se nehamo spuščati,ob močnem in dolgem potegu desne vrvi (oziroma tiste, ki smo jo peljali z vponko na pasu) glavna vrv s pomočjo pomožne vrvice izvleče vertikalno zapičen cepin in potegne celoten varovalni sistem za seboj. Bistvo močnega in dolgega potega je preprečitev, da bi pomožna vrvica potegnila cepin ven samo do polovice. V tem primeru bi se cepin postavil poševno in vsako nadaljnje vlečenje bi bilo brez učinka • Pazimo, da nas padajoča cepina ne zadeneta 

[[Image:Spust na dva cepina.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Spust na dva cepina po enem pramenu vrvi (Vir: J. Bele, Proti vrhovom)]] 

----

=== Spust na dva pramena vrvi ===

• Pri tej metodi sidrišče za spust pripravimo enako kot pri spustu na en pramen vrvi, s tem da v tem primeru okoli navpično zapičenega cepina sredina glavne vrvi ni fiksirana z bičevim vozlom ampak je samo položena okoli vrha ratišča navpičnega cepina. • Z vponko prav tako povežemo zapestni zanki cepinov • Osmico na glavni vrvi v tem primeru naredimo bližje (cca pol metra od navpično zapičenega cepina) • Pomožna vrvica, ki jo z vozlom šestica prav tako zvežemo na ratišče navpičnega cepina, je v tem primeru daljša od dolžine glavne vrvi, kjer imamo narejeno osmico. Ker se spuščamo na oba pramena se lahko zgodi, da se en pramen vrvi premakne v zamiku oz. hitreje kot drugi pramen. Če bi bila pomožna vrvica prekratka in bi se zaradi tega pojava že med spuščanjem po vrvi napela, bi se cepina lahko prehitro izruvala. Prav zaradi tega poskrbimo, da je pomožna vrvica toliko daljša, da se kljub temu pojavu cepina ne začneta prehitro iztikati • Pomožno vrvico in glavno vrv povežemo z vponko • Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko • Sledi močen in sunkovit poteg vrvi. Pozorni smo na vpadnico padajočih cepinov 

[[Image:Spust na dva cepina II .jpg|thumb|center|300px|Slika 2: Spust na dva cepina po obeh pramenih vrvi (Vir: PV)]]

== Metoda spusta v snegu na en cepin ==

Novejša varianta je spust na en horizontalno postavljen cepin, ki ga nato prav tako potegnemo za seboj. • Za ta način pripravimo cepin enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust • Na ratišče pritrdimo pomožno vrvico, ki nam bo omogočala izvlek cepina po opravljenem spustu • Vrvico na robu luknje, v katero je položen cepin, napeljemo preko izbranega predmeta (cepin, čutara...), ki ga prav tako povežemo z horizontalno položenim cepinom in jo nato pritrdimo na en pramen vrvi ter se po obeh pramenih spustimo navzdol • Sistem je podoben kot pri spustu na dveh cepinih, le da horizontalni položaj cepina ponuja bistveno večjo nosilnost v širšem spektru snežnih pogojev, poleg tega pa nam zgoraj ni potrebno pustiti obeh cepinov • Pri izdelavi tovrstnega sidrišča za spust moramo biti pozorni na sestavo snežne odeje in da odstranimo mehke plasti snega v luknji, kamor bomo položili ležeč cepin, saj se nam lahko zgodi, da se v primeru mehkega snega z našo obremenitvijo, ko se spuščamo, cepin dodatno zapiči v pobočje in ga zato ne bomo mogli potegniti za seboj • Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo si lahko označimo z vponko 

 

[[Image:Spust na en cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Spust na en cepin (Vir: PV)]]

 

== Metoda spusta na snežni krožnik ==

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave (Slika 4). Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj. 

[[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|300x150px|Slika 4 (Vir: Petzl)]]

Gibanje naveze v snežnih smereh

2012-01-24T19:01:41Z

Mtadej:

Gibanje naveze v snežnih smereh je v svojem bistvu zelo podobno [[Osnove gibanja naveze|gibanju naveze]] v katerihkoli drugih smereh. En član naveze pleza, drugi ga varuje, kar ponavljata v izmenjujočih si intervalih. Pomembna razlika pa je v načinu varovanja - v snežnih smereh varujemo preko telesa, trdno vsidranega v snežno podlago, tako da je sidrišče, ob potencialnem zaustavljanju padca, obremenjeno šele v izjemnih primerih, ko/če naše telo izgubi trden stik s podlago. Dejansko deluje vsidrano varovalčevo telo kot primarno sidrišče, tisto pravo sidrišče pa kot razerva v zaporedni vezavi, ki jo predstavlja varovalčevo samovarovanje.

[[Osnove gibanja naveze#Komunikacija|Komunikacija]] med plezalcema v navezi se v ničemer ne razlikuje od tiste pri gibanju v katerihkoli drugih smereh. 

Pričujoča tehnika gibanja in varovanja, ki je opisana v nadaljevanju, je omejena na plezanje snežnih smeri, t.j. tipično bolj ali manj zalitih grap, z zelo kratkimi skalnimi odstavki ter strmih izpostavljenih snežnih vesin. Ko se teren postavi še bolj pokonci in ko naletimo na vedno več skalnega in lednega sveta, ter vedno manj snega, smeri postanejo tako imenovane kombinirane smeri (''mix-i''). V slednjih je tehnika gibanja in varovanja bolj podobna tehnikam plezanja [[Gibanje naveze v skalnih smereh|skalnih]] in [[Gibanje naveze v lednih smereh|lednih]] smeri, ki pa jih obravnavamo drugje.

== Tehnika napredovanja ==

Pri plezanju snežnih smeri napredujemo z derezami in enim ali dvema cepinoma, odvisno od strmine. Ves čas pazimo na pravilo treh opornih točk. Resnici na ljubo so za plezanje takšnih smeri primernejši klasični, bolj ali manj ravni cepini, kot visoko specializirana ledno-plezalna orodja. V krajših in lažjih skalnih odstavkih napredujemo praviloma z derezami in cepini v tako imenovani ''dry-tooling'' tehniki, lahko pa primemo tudi kakšen oprimek, kar je zaradi rokavic večinoma nerodno.

== Tehnika varovanja ==

Tehnika varovanja v snegu se razlikuje glede na vlogo plezalca. Tako poznamo:

*Varovanje prvega v navezi (napredujočega) in
*Varovanje drugega v navezi.

Kje in kako to počnemo varno, opisujejo poglavja v nadaljevanju.

=== Navezovanje ===

Pri plezanju snežnih smeri se plezalca navežeta enako kot pri plezanju skalnih smeri - vsak na eno stran glavne vrvi, z vozlom osmica na plezalni pas. Vponk za navezovanje ne uporabljamo. Tudi samovarovanje je enako kot pri plezanju skalnih smeri - z bičevim vozlom v center sidrišča.

=== Izbira primernega mesta varovališča ===

Glede izbire mesta varovališča velja moto "Najprej poskrbimo za lastno varnost!"; ko začno po nas deževati "projektili", bo sprememba varovališča praktično nemogoča. Na to moramo misliti prej!

Primeren kraj varovališča zato izberemo tako, da se čim bolj '''zavarujemo pred objektivnimi nevarnostmi''' v dani situaciji. Najbolj prežeče nevarnosti so seveda tiste, ki jih mi s plezanjem samo še stopnjujemo oz. povečujemo njihovo pojavnost. Tu gre predvsem za padajoče kose ledu/snega, plazove, padajoče kamenje, pa tudi morebitni padec napredujočega plezalca, "bogato opremljenega" z zobmi derez in cepinov...

Vse to drvi v dolino po tako imenovanih plaznicah, tipično pa poteka idealna linija plezanja snežnih smeri, v smislu najmanjših tehničnih težav, ravno po plaznicah. To še posebej velja za grape, kot najbolj plezane snežne smeri, zato ni naključje, da so varna mesta varovanja običajno nekoliko izven idealne linije plezanja, vedno pa '''izven plaznic'''! Relativno varna mesta varovanja so tako razne skalne votline, mesta pod previsi, mesta na zgornjih/zunanjih delih "ovinkov", kjer naša plezalna smer spreminja svojo smer. Pri vsem tem pa se izogibajmo kložam - mestom z napihanim snegom, slabo sprijetim s podlago. Na Sliki 1 je prikazan primer varnega mesta za varovanje v snežni smeri.

=== Izbira sidrišča ===

Če nam to razmere dopuščajo, kljub temu da plezamo snežno smer, izdelamo [[Sidrišča v skali|sidrišče v '''skali''']]. Šele kot drugo izbiro posežemo po [[Sidrišča v ledu|sidrišču v ledu]] ali [[Sidrišča v snegu|sidrišču v snegu]]. Še posebej to velja, kadar je sneg slabo predelan ali mehak in bi bilo sidrišče v snegu vprašljivo.

 

=== Varovanje napredujočega ===

Prvega člana naveze oz. napredujočega plezalca varujemo '''dinamično preko bokov''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena in zmožnosti opazovanja soplezalca:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol, s trupom pa diagonalno na pobočje, da imamo dober pregled nad plezalcem.
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju.

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Zelo pomembno je, da samovarovalna vez med varovalcem in sidriščem ni ohlapna, saj se le tako ob morebitni porušitvi podlage pod varovalcem izognemo dinamičnim, in s tem nepotrebno velikim, obremenitvam sidrišča.

Varovalec namesti vrv napredujočega plezalca preko svojega trupa v '''smeri zapiranja''', ki bi nastala ob morebitnem padcu napredujočega. Podrobnosti prikazujeta Sliki 1 in 2. Do omenjenega zapiranja pride zato, ker napredujoči plezalec ne namešča vmesnih varoval in pade mimo varovalca za dve dolžini že porabljene vrvi (Slika 2). Na snežni podlagi ne pretirane strmine to niti ni problematično, v primeru mešanega terena, skalnih skokov, ali pa velikih strmin, pa je bolj priporočljivo preiti na klasični način varovanja z nameščanjem vmesnih varoval.

[[Image:Gibanje sneg-prvi pleza.jpg|thumb|center|400px|Slika 1: Varovanje napredujočega v sedečem položaju. Varovališče umaknjeno v levo izven smeri.]]

Vrv napredujočega prosto vpnemo z vponko v manevrsko zanko plezalnega pasu. Funkcija te vponke je ta, da ob morebitnem padcu plezalca na napačno stran, torej na drugo kot smo predvideli, ohranimo zadovoljivo trenje vrvi ob telo. Brez te vponke bi ob neugodnem padcu vrv samo še tekla ob varovalčevem telesu in ne bi ustvarjala nobenega trenja, to pa seveda ni nobeno varovanje.

Omenili smo že, da je varovanje prvega v navezi '''dinamično''', kar pomeni, da v primeru padca dopustimo, da '''del vrvi kontrolirano steče skozi varovalčeve roke''' in je nikakor panično ne zategnemo! S tem energijo zaustavljanja padca porazdelimo na daljši časovni interval, s čimer omejimo silo, ki deluje na varovalčevo telo in sidrišče. Med zaustavljanjem vrvno zanko okoli telesa postopno še bolj "zapiramo", s tem pa povečujemo trenje vrvi ob telo. Slika 2 prikazuje razmere in obremenitve ob zaustavljanju padca.

[[Image:Gibanje sneg-zaustavljanje.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Zaustavljanje padca prvega ali drugega v navezi v sedečem položaju.]] 

Med drsenjem navzdol, naj se plezalec '''poskuša [[Uporaba_cepinov_in_derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljati s cepinom]]''', kar na velikih strminah ni dovolj za zaustavitev, poleg tega pa z dvemi cepini nevarno ali v najboljšem primeru nerodno početje. Vrv tako prevzame le preostanek obremenitve do zaustavitve padca. 

Do kam potegnemo raztežaj? Smiselno je, da ne delamo polnih raztežajev, saj nam v primeru padca med izdelavo zgornjega sidrišča lahko zmanjka vrvi za dinamično varovanje/zaustavljanje. Možno pa je, da varovalec med pripravo na zaustavljanje, vrv do plezalca nekoliko skrajša s potegi vrvi z obema rokama na zaviralni strani. Nikakor pa naj med tem ne podira poteka vrvi ob telesu.

=== Varovanje drugega v navezi ===

Drugega člana naveze varujemo '''statično preko bokov ali ramen''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol. Pri tem načinu gre vrv od plezalca preko vponke mimo boka na strani plaznice/plezalne smeri preko hrbta na drugo stran v zaviralno roko. Ta način je še posebej praktičen pri izmeničnem plezanju, saj pri prehodu iz varovanja drugega v varovanje prvega, dodatni manevri niso potrebni.
*Sede lahko varujemo tudi na način da se v cepin, ki je navpično zapičen v sneg vpnemo trak, katerega povežemo z zanko v pasu. V to vponko varujemo in na tak način dodatno ojačamo sidrišče (slika 3).
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju. V tem primeru gre vrv od plezalca med nogama, čez prsi, vrat in ramo ter po hrbtu v nasprotno (zaviralno) roko. Soplezalca opazujemo med nogami (slika 4).

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Statično varovanje pomeni, da je vrv med plezalcem in varovalcem ves čas napeta, ob morebitnem padcu soplezalca pa '''vrvi ne spuščamo skozi roke''', ampak jo takoj '''statično zategnemo'''.

[[Image:VarovanjeSnegSede.jpg|thumb|center|300x200px|Slika 3: Statično varovanje v snegu]]

[[Image:VarovanjeSnegStoje.jpg|thumb|center|220x300px|Slika 4: Statično varovanje stoje (Vir:Alpinistična šola)]]

== Pogoste napake ==

*'''Izbira varovališča v vpadnici "projektilov"''': Če je le možno, varovališče izdelajmo na varnejših mestih. Pomaknimo se iz smeri plezanja, na levi ali desni rob grape, kjer imamo med drugim tudi boljše možnosti izdelave sidrišča v skali. Če je potrebno, in če s tem izkoristimo naravne danosti, ne plezajmo polnih raztežajev, ampak za ceno počasnejšega napredovanja izdeljamo varnjše varovališče prej.

*'''Menjava konfiguracije varovanja brez vmesnega samovarovanja soplezalca''': Ta situacija je posebej izpostavljena pri izmeničnem plezanju, ko sopelzalec pripleza do sidrišča in nadaljuje s plezanjem naprej. Pri menjavi konfiguracije varovanja, npr. iz ramenskega v bočno varovanje kot vmesno stopnjo, varovanje popolnoma spustimo/podremo, saj vrv samo še prosto držimo v rokah. Če soplezalcu v tem trenutku zdrsne, le-ta pade za celotno dolžino vrvi, z roko je namreč ne bomo zadržali, nevarno pa je tudi da pride do izruvanja sidrišča ob dinamični obremenitvi, ko zmanjka vrvi. Tej situaciji pa se lahko elegantno izognemo, če ves čas varujemo preko bokov v sedečem položaju in že ob začetnem nameščanju varovanja za drugega v navezi, izberemo takšen potek vrvi, ki bo pravilen tudi za varovanje napredujočega, kljub temu da je smer pri varovanju drugega v navezi načeloma nepomembna.
*'''Prehiter soplezalec kot drugi v navezi''': Pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje, v skrajnem primeru, če tega res ne uspemo, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Slika:VarovanjeSnegStoje.jpg

2012-01-24T18:58:35Z

Mtadej:

Gibanje naveze v snežnih smereh

2012-01-24T18:55:28Z

Mtadej:

Gibanje naveze v snežnih smereh je v svojem bistvu zelo podobno [[Osnove gibanja naveze|gibanju naveze]] v katerihkoli drugih smereh. En član naveze pleza, drugi ga varuje, kar ponavljata v izmenjujočih si intervalih. Pomembna razlika pa je v načinu varovanja - v snežnih smereh varujemo preko telesa, trdno vsidranega v snežno podlago, tako da je sidrišče, ob potencialnem zaustavljanju padca, obremenjeno šele v izjemnih primerih, ko/če naše telo izgubi trden stik s podlago. Dejansko deluje vsidrano varovalčevo telo kot primarno sidrišče, tisto pravo sidrišče pa kot razerva v zaporedni vezavi, ki jo predstavlja varovalčevo samovarovanje.

[[Osnove gibanja naveze#Komunikacija|Komunikacija]] med plezalcema v navezi se v ničemer ne razlikuje od tiste pri gibanju v katerihkoli drugih smereh. 

Pričujoča tehnika gibanja in varovanja, ki je opisana v nadaljevanju, je omejena na plezanje snežnih smeri, t.j. tipično bolj ali manj zalitih grap, z zelo kratkimi skalnimi odstavki ter strmih izpostavljenih snežnih vesin. Ko se teren postavi še bolj pokonci in ko naletimo na vedno več skalnega in lednega sveta, ter vedno manj snega, smeri postanejo tako imenovane kombinirane smeri (''mix-i''). V slednjih je tehnika gibanja in varovanja bolj podobna tehnikam plezanja [[Gibanje naveze v skalnih smereh|skalnih]] in [[Gibanje naveze v lednih smereh|lednih]] smeri, ki pa jih obravnavamo drugje.

== Tehnika napredovanja ==

Pri plezanju snežnih smeri napredujemo z derezami in enim ali dvema cepinoma, odvisno od strmine. Ves čas pazimo na pravilo treh opornih točk. Resnici na ljubo so za plezanje takšnih smeri primernejši klasični, bolj ali manj ravni cepini, kot visoko specializirana ledno-plezalna orodja. V krajših in lažjih skalnih odstavkih napredujemo praviloma z derezami in cepini v tako imenovani ''dry-tooling'' tehniki, lahko pa primemo tudi kakšen oprimek, kar je zaradi rokavic večinoma nerodno.

== Tehnika varovanja ==

Tehnika varovanja v snegu se razlikuje glede na vlogo plezalca. Tako poznamo:

*Varovanje prvega v navezi (napredujočega) in
*Varovanje drugega v navezi.

Kje in kako to počnemo varno, opisujejo poglavja v nadaljevanju.

=== Navezovanje ===

Pri plezanju snežnih smeri se plezalca navežeta enako kot pri plezanju skalnih smeri - vsak na eno stran glavne vrvi, z vozlom osmica na plezalni pas. Vponk za navezovanje ne uporabljamo. Tudi samovarovanje je enako kot pri plezanju skalnih smeri - z bičevim vozlom v center sidrišča.

=== Izbira primernega mesta varovališča ===

Glede izbire mesta varovališča velja moto "Najprej poskrbimo za lastno varnost!"; ko začno po nas deževati "projektili", bo sprememba varovališča praktično nemogoča. Na to moramo misliti prej!

Primeren kraj varovališča zato izberemo tako, da se čim bolj '''zavarujemo pred objektivnimi nevarnostmi''' v dani situaciji. Najbolj prežeče nevarnosti so seveda tiste, ki jih mi s plezanjem samo še stopnjujemo oz. povečujemo njihovo pojavnost. Tu gre predvsem za padajoče kose ledu/snega, plazove, padajoče kamenje, pa tudi morebitni padec napredujočega plezalca, "bogato opremljenega" z zobmi derez in cepinov...

Vse to drvi v dolino po tako imenovanih plaznicah, tipično pa poteka idealna linija plezanja snežnih smeri, v smislu najmanjših tehničnih težav, ravno po plaznicah. To še posebej velja za grape, kot najbolj plezane snežne smeri, zato ni naključje, da so varna mesta varovanja običajno nekoliko izven idealne linije plezanja, vedno pa '''izven plaznic'''! Relativno varna mesta varovanja so tako razne skalne votline, mesta pod previsi, mesta na zgornjih/zunanjih delih "ovinkov", kjer naša plezalna smer spreminja svojo smer. Pri vsem tem pa se izogibajmo kložam - mestom z napihanim snegom, slabo sprijetim s podlago. Na Sliki 1 je prikazan primer varnega mesta za varovanje v snežni smeri.

=== Izbira sidrišča ===

Če nam to razmere dopuščajo, kljub temu da plezamo snežno smer, izdelamo [[Sidrišča v skali|sidrišče v '''skali''']]. Šele kot drugo izbiro posežemo po [[Sidrišča v ledu|sidrišču v ledu]] ali [[Sidrišča v snegu|sidrišču v snegu]]. Še posebej to velja, kadar je sneg slabo predelan ali mehak in bi bilo sidrišče v snegu vprašljivo.

 

=== Varovanje napredujočega ===

Prvega člana naveze oz. napredujočega plezalca varujemo '''dinamično preko bokov''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena in zmožnosti opazovanja soplezalca:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol, s trupom pa diagonalno na pobočje, da imamo dober pregled nad plezalcem.
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju.

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Zelo pomembno je, da samovarovalna vez med varovalcem in sidriščem ni ohlapna, saj se le tako ob morebitni porušitvi podlage pod varovalcem izognemo dinamičnim, in s tem nepotrebno velikim, obremenitvam sidrišča.

Varovalec namesti vrv napredujočega plezalca preko svojega trupa v '''smeri zapiranja''', ki bi nastala ob morebitnem padcu napredujočega. Podrobnosti prikazujeta Sliki 1 in 2. Do omenjenega zapiranja pride zato, ker napredujoči plezalec ne namešča vmesnih varoval in pade mimo varovalca za dve dolžini že porabljene vrvi (Slika 2). Na snežni podlagi ne pretirane strmine to niti ni problematično, v primeru mešanega terena, skalnih skokov, ali pa velikih strmin, pa je bolj priporočljivo preiti na klasični način varovanja z nameščanjem vmesnih varoval.

[[Image:Gibanje sneg-prvi pleza.jpg|thumb|center|400px|Slika 1: Varovanje napredujočega v sedečem položaju. Varovališče umaknjeno v levo izven smeri.]]

Vrv napredujočega prosto vpnemo z vponko v manevrsko zanko plezalnega pasu. Funkcija te vponke je ta, da ob morebitnem padcu plezalca na napačno stran, torej na drugo kot smo predvideli, ohranimo zadovoljivo trenje vrvi ob telo. Brez te vponke bi ob neugodnem padcu vrv samo še tekla ob varovalčevem telesu in ne bi ustvarjala nobenega trenja, to pa seveda ni nobeno varovanje.

Omenili smo že, da je varovanje prvega v navezi '''dinamično''', kar pomeni, da v primeru padca dopustimo, da '''del vrvi kontrolirano steče skozi varovalčeve roke''' in je nikakor panično ne zategnemo! S tem energijo zaustavljanja padca porazdelimo na daljši časovni interval, s čimer omejimo silo, ki deluje na varovalčevo telo in sidrišče. Med zaustavljanjem vrvno zanko okoli telesa postopno še bolj "zapiramo", s tem pa povečujemo trenje vrvi ob telo. Slika 2 prikazuje razmere in obremenitve ob zaustavljanju padca.

[[Image:Gibanje sneg-zaustavljanje.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Zaustavljanje padca prvega ali drugega v navezi v sedečem položaju.]] 

Med drsenjem navzdol, naj se plezalec '''poskuša [[Uporaba_cepinov_in_derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljati s cepinom]]''', kar na velikih strminah ni dovolj za zaustavitev, poleg tega pa z dvemi cepini nevarno ali v najboljšem primeru nerodno početje. Vrv tako prevzame le preostanek obremenitve do zaustavitve padca. 

Do kam potegnemo raztežaj? Smiselno je, da ne delamo polnih raztežajev, saj nam v primeru padca med izdelavo zgornjega sidrišča lahko zmanjka vrvi za dinamično varovanje/zaustavljanje. Možno pa je, da varovalec med pripravo na zaustavljanje, vrv do plezalca nekoliko skrajša s potegi vrvi z obema rokama na zaviralni strani. Nikakor pa naj med tem ne podira poteka vrvi ob telesu.

=== Varovanje drugega v navezi ===

Drugega člana naveze varujemo '''statično preko bokov ali ramen''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol. Pri tem načinu gre vrv od plezalca preko vponke mimo boka na strani plaznice/plezalne smeri preko hrbta na drugo stran v zaviralno roko. Ta način je še posebej praktičen pri izmeničnem plezanju, saj pri prehodu iz varovanja drugega v varovanje prvega, dodatni manevri niso potrebni.
*Sede lahko varujemo tudi na način da se v cepin, ki je navpično zapičen v sneg vpnemo trak, katerega povežemo z zanko v pasu. V to vponko varujemo in na tak način dodatno ojačamo sidrišče (slika 3).
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju. V tem primeru gre vrv od plezalca med nogama, čez prsi, vrat in ramo ter po hrbtu v nasprotno (zaviralno) roko. Soplezalca opazujemo med nogami.

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Statično varovanje pomeni, da je vrv med plezalcem in varovalcem ves čas napeta, ob morebitnem padcu soplezalca pa '''vrvi ne spuščamo skozi roke''', ampak jo takoj '''statično zategnemo'''.

[[Image:VarovanjeSnegSede.jpg|thumb|center|300x200px|Slika 3: Statično varovanje v snegu ]]

== Pogoste napake ==

*'''Izbira varovališča v vpadnici "projektilov"''': Če je le možno, varovališče izdelajmo na varnejših mestih. Pomaknimo se iz smeri plezanja, na levi ali desni rob grape, kjer imamo med drugim tudi boljše možnosti izdelave sidrišča v skali. Če je potrebno, in če s tem izkoristimo naravne danosti, ne plezajmo polnih raztežajev, ampak za ceno počasnejšega napredovanja izdeljamo varnjše varovališče prej.

*'''Menjava konfiguracije varovanja brez vmesnega samovarovanja soplezalca''': Ta situacija je posebej izpostavljena pri izmeničnem plezanju, ko sopelzalec pripleza do sidrišča in nadaljuje s plezanjem naprej. Pri menjavi konfiguracije varovanja, npr. iz ramenskega v bočno varovanje kot vmesno stopnjo, varovanje popolnoma spustimo/podremo, saj vrv samo še prosto držimo v rokah. Če soplezalcu v tem trenutku zdrsne, le-ta pade za celotno dolžino vrvi, z roko je namreč ne bomo zadržali, nevarno pa je tudi da pride do izruvanja sidrišča ob dinamični obremenitvi, ko zmanjka vrvi. Tej situaciji pa se lahko elegantno izognemo, če ves čas varujemo preko bokov v sedečem položaju in že ob začetnem nameščanju varovanja za drugega v navezi, izberemo takšen potek vrvi, ki bo pravilen tudi za varovanje napredujočega, kljub temu da je smer pri varovanju drugega v navezi načeloma nepomembna.
*'''Prehiter soplezalec kot drugi v navezi''': Pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje, v skrajnem primeru, če tega res ne uspemo, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Gibanje naveze v snežnih smereh

2012-01-24T18:45:26Z

Mtadej:

Gibanje naveze v snežnih smereh je v svojem bistvu zelo podobno [[Osnove gibanja naveze|gibanju naveze]] v katerihkoli drugih smereh. En član naveze pleza, drugi ga varuje, kar ponavljata v izmenjujočih si intervalih. Pomembna razlika pa je v načinu varovanja - v snežnih smereh varujemo preko telesa, trdno vsidranega v snežno podlago, tako da je sidrišče, ob potencialnem zaustavljanju padca, obremenjeno šele v izjemnih primerih, ko/če naše telo izgubi trden stik s podlago. Dejansko deluje vsidrano varovalčevo telo kot primarno sidrišče, tisto pravo sidrišče pa kot razerva v zaporedni vezavi, ki jo predstavlja varovalčevo samovarovanje.

[[Osnove gibanja naveze#Komunikacija|Komunikacija]] med plezalcema v navezi se v ničemer ne razlikuje od tiste pri gibanju v katerihkoli drugih smereh. 

Pričujoča tehnika gibanja in varovanja, ki je opisana v nadaljevanju, je omejena na plezanje snežnih smeri, t.j. tipično bolj ali manj zalitih grap, z zelo kratkimi skalnimi odstavki ter strmih izpostavljenih snežnih vesin. Ko se teren postavi še bolj pokonci in ko naletimo na vedno več skalnega in lednega sveta, ter vedno manj snega, smeri postanejo tako imenovane kombinirane smeri (''mix-i''). V slednjih je tehnika gibanja in varovanja bolj podobna tehnikam plezanja [[Gibanje naveze v skalnih smereh|skalnih]] in [[Gibanje naveze v lednih smereh|lednih]] smeri, ki pa jih obravnavamo drugje.

== Tehnika napredovanja ==

Pri plezanju snežnih smeri napredujemo z derezami in enim ali dvema cepinoma, odvisno od strmine. Ves čas pazimo na pravilo treh opornih točk. Resnici na ljubo so za plezanje takšnih smeri primernejši klasični, bolj ali manj ravni cepini, kot visoko specializirana ledno-plezalna orodja. V krajših in lažjih skalnih odstavkih napredujemo praviloma z derezami in cepini v tako imenovani ''dry-tooling'' tehniki, lahko pa primemo tudi kakšen oprimek, kar je zaradi rokavic večinoma nerodno.

== Tehnika varovanja ==

Tehnika varovanja v snegu se razlikuje glede na vlogo plezalca. Tako poznamo:

*Varovanje prvega v navezi (napredujočega) in
*Varovanje drugega v navezi.

Kje in kako to počnemo varno, opisujejo poglavja v nadaljevanju.

=== Navezovanje ===

Pri plezanju snežnih smeri se plezalca navežeta enako kot pri plezanju skalnih smeri - vsak na eno stran glavne vrvi, z vozlom osmica na plezalni pas. Vponk za navezovanje ne uporabljamo. Tudi samovarovanje je enako kot pri plezanju skalnih smeri - z bičevim vozlom v center sidrišča.

=== Izbira primernega mesta varovališča ===

Glede izbire mesta varovališča velja moto "Najprej poskrbimo za lastno varnost!"; ko začno po nas deževati "projektili", bo sprememba varovališča praktično nemogoča. Na to moramo misliti prej!

Primeren kraj varovališča zato izberemo tako, da se čim bolj '''zavarujemo pred objektivnimi nevarnostmi''' v dani situaciji. Najbolj prežeče nevarnosti so seveda tiste, ki jih mi s plezanjem samo še stopnjujemo oz. povečujemo njihovo pojavnost. Tu gre predvsem za padajoče kose ledu/snega, plazove, padajoče kamenje, pa tudi morebitni padec napredujočega plezalca, "bogato opremljenega" z zobmi derez in cepinov...

Vse to drvi v dolino po tako imenovanih plaznicah, tipično pa poteka idealna linija plezanja snežnih smeri, v smislu najmanjših tehničnih težav, ravno po plaznicah. To še posebej velja za grape, kot najbolj plezane snežne smeri, zato ni naključje, da so varna mesta varovanja običajno nekoliko izven idealne linije plezanja, vedno pa '''izven plaznic'''! Relativno varna mesta varovanja so tako razne skalne votline, mesta pod previsi, mesta na zgornjih/zunanjih delih "ovinkov", kjer naša plezalna smer spreminja svojo smer. Pri vsem tem pa se izogibajmo kložam - mestom z napihanim snegom, slabo sprijetim s podlago. Na Sliki 1 je prikazan primer varnega mesta za varovanje v snežni smeri.

=== Izbira sidrišča ===

Če nam to razmere dopuščajo, kljub temu da plezamo snežno smer, izdelamo [[Sidrišča v skali|sidrišče v '''skali''']]. Šele kot drugo izbiro posežemo po [[Sidrišča v ledu|sidrišču v ledu]] ali [[Sidrišča v snegu|sidrišču v snegu]]. Še posebej to velja, kadar je sneg slabo predelan ali mehak in bi bilo sidrišče v snegu vprašljivo.

 

=== Varovanje napredujočega ===

Prvega člana naveze oz. napredujočega plezalca varujemo '''dinamično preko bokov''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena in zmožnosti opazovanja soplezalca:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol, s trupom pa diagonalno na pobočje, da imamo dober pregled nad plezalcem.
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju.

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Zelo pomembno je, da samovarovalna vez med varovalcem in sidriščem ni ohlapna, saj se le tako ob morebitni porušitvi podlage pod varovalcem izognemo dinamičnim, in s tem nepotrebno velikim, obremenitvam sidrišča.

Varovalec namesti vrv napredujočega plezalca preko svojega trupa v '''smeri zapiranja''', ki bi nastala ob morebitnem padcu napredujočega. Podrobnosti prikazujeta Sliki 1 in 2. Do omenjenega zapiranja pride zato, ker napredujoči plezalec ne namešča vmesnih varoval in pade mimo varovalca za dve dolžini že porabljene vrvi (Slika 2). Na snežni podlagi ne pretirane strmine to niti ni problematično, v primeru mešanega terena, skalnih skokov, ali pa velikih strmin, pa je bolj priporočljivo preiti na klasični način varovanja z nameščanjem vmesnih varoval.

[[Image:Gibanje sneg-prvi pleza.jpg|thumb|center|400px|Slika 1: Varovanje napredujočega v sedečem položaju. Varovališče umaknjeno v levo izven smeri.]]

Vrv napredujočega prosto vpnemo z vponko v manevrsko zanko plezalnega pasu. Funkcija te vponke je ta, da ob morebitnem padcu plezalca na napačno stran, torej na drugo kot smo predvideli, ohranimo zadovoljivo trenje vrvi ob telo. Brez te vponke bi ob neugodnem padcu vrv samo še tekla ob varovalčevem telesu in ne bi ustvarjala nobenega trenja, to pa seveda ni nobeno varovanje.

Omenili smo že, da je varovanje prvega v navezi '''dinamično''', kar pomeni, da v primeru padca dopustimo, da '''del vrvi kontrolirano steče skozi varovalčeve roke''' in je nikakor panično ne zategnemo! S tem energijo zaustavljanja padca porazdelimo na daljši časovni interval, s čimer omejimo silo, ki deluje na varovalčevo telo in sidrišče. Med zaustavljanjem vrvno zanko okoli telesa postopno še bolj "zapiramo", s tem pa povečujemo trenje vrvi ob telo. Slika 2 prikazuje razmere in obremenitve ob zaustavljanju padca.

[[Image:Gibanje sneg-zaustavljanje.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Zaustavljanje padca prvega ali drugega v navezi v sedečem položaju.]] 

Med drsenjem navzdol, naj se plezalec '''poskuša [[Uporaba_cepinov_in_derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljati s cepinom]]''', kar na velikih strminah ni dovolj za zaustavitev, poleg tega pa z dvemi cepini nevarno ali v najboljšem primeru nerodno početje. Vrv tako prevzame le preostanek obremenitve do zaustavitve padca. 

Do kam potegnemo raztežaj? Smiselno je, da ne delamo polnih raztežajev, saj nam v primeru padca med izdelavo zgornjega sidrišča lahko zmanjka vrvi za dinamično varovanje/zaustavljanje. Možno pa je, da varovalec med pripravo na zaustavljanje, vrv do plezalca nekoliko skrajša s potegi vrvi z obema rokama na zaviralni strani. Nikakor pa naj med tem ne podira poteka vrvi ob telesu.

=== Varovanje drugega v navezi ===

Drugega člana naveze varujemo '''statično preko bokov ali ramen''', trdno vkopani oz. z nogami vsidrani v snežno podlago. Smer morebitne obremenitve naj bo vedno v smeri opore nog, da nas med obremenitvijo ne rotira. Plezalca ves čas budno opazujemo. Varujemo lahko na dva načina, odvisno od strmine terena:

*'''Praviloma varujemo sede''', obrnejni navzdol. Pri tem načinu gre vrv od plezalca preko vponke mimo boka na strani plaznice/plezalne smeri preko hrbta na drugo stran v zaviralno roko. Ta način je še posebej praktičen pri izmeničnem plezanju, saj pri prehodu iz varovanja drugega v varovanje prvega, dodatni manevri niso potrebni.
*Sede lahko varujemo tudi na način da se v cepin, ki je navpično zapičen v sneg vpnemo trak, katerega povežemo z zanko v pasu. V to vponko varujemo in na tak način dodatno ojačamo sidrišče (slika .
*Izjemoma, šele v velikih strminah, varujemo stoje, obrnjeni navzgor oz. proti pobočju. V tem primeru gre vrv od plezalca med nogama, čez prsi, vrat in ramo ter po hrbtu v nasprotno (zaviralno) roko. Soplezalca opazujemo med nogami.

Pri tem se seveda '''varovalec vedno [[Varovanje#Samovarovanje|samovaruje]]''' z rahlo napeto vrvjo. Statično varovanje pomeni, da je vrv med plezalcem in varovalcem ves čas napeta, ob morebitnem padcu soplezalca pa '''vrvi ne spuščamo skozi roke''', ampak jo takoj '''statično zategnemo'''.

== Pogoste napake ==

*'''Izbira varovališča v vpadnici "projektilov"''': Če je le možno, varovališče izdelajmo na varnejših mestih. Pomaknimo se iz smeri plezanja, na levi ali desni rob grape, kjer imamo med drugim tudi boljše možnosti izdelave sidrišča v skali. Če je potrebno, in če s tem izkoristimo naravne danosti, ne plezajmo polnih raztežajev, ampak za ceno počasnejšega napredovanja izdeljamo varnjše varovališče prej.

*'''Menjava konfiguracije varovanja brez vmesnega samovarovanja soplezalca''': Ta situacija je posebej izpostavljena pri izmeničnem plezanju, ko sopelzalec pripleza do sidrišča in nadaljuje s plezanjem naprej. Pri menjavi konfiguracije varovanja, npr. iz ramenskega v bočno varovanje kot vmesno stopnjo, varovanje popolnoma spustimo/podremo, saj vrv samo še prosto držimo v rokah. Če soplezalcu v tem trenutku zdrsne, le-ta pade za celotno dolžino vrvi, z roko je namreč ne bomo zadržali, nevarno pa je tudi da pride do izruvanja sidrišča ob dinamični obremenitvi, ko zmanjka vrvi. Tej situaciji pa se lahko elegantno izognemo, če ves čas varujemo preko bokov v sedečem položaju in že ob začetnem nameščanju varovanja za drugega v navezi, izberemo takšen potek vrvi, ki bo pravilen tudi za varovanje napredujočega, kljub temu da je smer pri varovanju drugega v navezi načeloma nepomembna.
*'''Prehiter soplezalec kot drugi v navezi''': Pri varovanju drugega v navezi mora biti vrv med varovalcem in plezalcem ves čas rahlo napeta. Če je plezalec prehiter, pobirajmo vrv hitreje, v skrajnem primeru, če tega res ne uspemo, opozorimo plezalca, naj napreduje počasneje.

Slika:VarovanjeSnegSede.jpg

2012-01-24T18:40:25Z

Mtadej:

Oprema za plezanje snežnih smeri

2012-01-24T17:48:42Z

Mtadej:

Oprema predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju (neekstremnih) snežnih grap in vesin. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu/alpskem ledu, je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se danes razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Sem sodijo:

*[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrv]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Plezalni_pas|plezalni pas]],
*[[Osnovna plezalna oprema#.C4.8Celada|čelada]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|varovalo]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Vponke_z_matico|vponke z matico]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trakovi]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sisteme vponk]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice|pomožne vrvice]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Prva_pomo.C4.8D|prva pomoč,]]
*[[Oprema za turno smuko#Varnostna_oprema|plazovna oprema.]] 

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en ali dva cepina, odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okoli 50cm. Cepini nimajo ekstremno ukrivljenega ratišča, saj večino časa ne plezamo v vertikali. Običajno imamo en cepin opremljen s kladivom (za zabijanje/izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj popularno je plezanje brez paščkov, zato so cepini opremljeni z oporami, ki jih pritrdimo na ratišče in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t.i. gosenice), ki preprečujejo padec cepinov. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina, saj nekatera niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Slika 1: Cepin za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se največ uporabljajo (pol)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez (na paščke), predvsem zaradi bolj praktičnega obuvanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem sezujejo. Dereze namenjene plezanju v snegu imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint). Le ta sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično/gumijasto zaščito proti coklam. V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze moramo paziti, saj se le te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|500px|Slika 2: Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno, (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]) saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke požlejene. V primeru lednih odstavkov, pa se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Je 50cm – 150cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg varovanja, jo lahko uporabljamo tudi za fiksiranje vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|290px|Slika 4: Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Slika:GardaRazbremenitev.jpg

2012-01-24T17:46:48Z

Mtadej:

Slika:GardaMatice.jpg

2012-01-24T17:44:12Z

Mtadej:

Oprema za plezanje snežnih smeri

2012-01-24T17:32:35Z

Mtadej:

Oprema predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju (neekstremnih) snežnih grap in vesin. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu/alpskem ledu, je bolj podobna [[Oprema za plezanje lednih smeri|opremi za plezanje lednih smeri]]. Opisana je sodobna oprema, ki se danes razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

== Osnovna oprema ==

Sem sodijo:

*[[Osnovna plezalna oprema#Vrv|vrv]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Plezalni_pas|plezalni pas]],
*[[Osnovna plezalna oprema#.C4.8Celada|čelada]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|varovalo]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Vponke_z_matico|vponke z matico]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trakovi]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sisteme vponk]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Pomo.C5.BEne_vrvice|pomožne vrvice]],
*[[Osnovna plezalna oprema#Prva_pomo.C4.8D|prva pomoč,]]
*[[Oprema_za_turno_smuko#Varnostna_oprema|plazovna oprema.]]

V primeru, da se gibamo po plazovitem terenu, je priporočljivo s seboj nositi tudi lavinsko opremo.

== Cepin ==

Za plezanje po snegu uporabljamo en ali dva cepina, odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okoli 50cm. Cepini nimajo ekstremno ukrivljenega ratišča, saj večino časa ne plezamo v vertikali. Običajno imamo en cepin opremljen s kladivom (za zabijanje/izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj popularno je plezanje brez paščkov, zato so cepini opremljeni z oporami, ki jih pritrdimo na ratišče in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t.i. gosenice), ki preprečujejo padec cepinov. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina, saj nekatera niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].

[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Slika 1: Cepin za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]

== Dereze ==

Za plezanje po snegu se največ uporabljajo (pol)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez (na paščke), predvsem zaradi bolj praktičnega obuvanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem sezujejo. Dereze namenjene plezanju v snegu imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint). Le ta sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično/gumijasto zaščito proti coklam. V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze moramo paziti, saj se le te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.

[[Image:Sneg dereze.JPG|thumb|center|500px|Slika 2: Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)]]

== Pripomočki za varovanje v snegu ==

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno, (opisano v poglavju [[Sidrišča v snegu|Sidrišča v snegu]]) saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna. V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke požlejene. V primeru lednih odstavkov, pa se lahko varujemo z [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednimi vijaki]].

=== Snežna sablja ===

Je 50cm – 150cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg varovanja, jo lahko uporabljamo tudi za fiksiranje vrvi ali šotora.

[[Image:Sneg sablja.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Snežna sablja (Vir: Petzl)]]

=== Snežno sidro ===

Je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

[[Image:Sneg deadman.jpg|thumb|center|290px|Slika 4: Snežno sidro (Vir: DMM)]]

=== Ostali pripomočki ===

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...

Sidrišča v snegu

2011-02-09T18:47:45Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

 

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]]

- Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. 

[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

- Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj. 

[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]]

- V kolikor želimo sidrišče dodatno ojačati lahko navpično pred ležeči cepin zapičimo še en cepin (slika 4) in s tem povečamo nosilnost celotnega sidrišča. Cepin, ki se ga zapiči vtaknemo skozi kavbojski vozel, ki je na položenem cepinu in s tem oba cepina povežemo skupaj. 

[[Image:Sidrisce cepin2.jpg|thumb|center|350px|Slika 4: Dodatno ojačano sidrišče s cepinom (Vir GRZS)]]

= Navpično sidrišče =

V res ugodnih snežnih razmerah – izjemno trden, zmrznjen, zbit sneg, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile,dolge ok. 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Najbolj optimalen kot za vstavitev v sneg je 100° glede na pobočje (slika 5) [[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|center|300px|Slika 5: Optimalna postavitev sablje]]saj del sile, ki deluje na sabljo potiska samo sabljo v pobočje. Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne saj ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (slika 5).

[[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|center|350px|Slika 6: RAzporeditev sile pri vpetju na vrhu]]

Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve, kar zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke (slika 6). Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila (slika 5). Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker le v zelo trdem snegu in ob uporabi kvalitetnih snežnih sabelj ki nudijo zadostne nosilnosti. 

 

[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|center|350px|Slika 7: Razporeditev sil pri vpetju v sredino]]

Sidrišča v snegu

2011-02-09T18:46:03Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

 

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]]

- Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. 

[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

- Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj. 

[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]]

- V kolikor želimo sidrišče dodatno ojačati lahko navpično pred ležeči cepin zapičimo še en cepin (slika 4) in s tem povečamo nosilnost celotnega sidrišča. Cepin, ki se ga zapiči vtaknemo skozi kavbojski vozel, ki je na položenem cepinu in s tem oba cepina povežemo skupaj. 

[[Image:Sidrisce cepin2.jpg|thumb|center|350px|Slika 4: Dodatno ojačano sidrišče s cepinom (Vir GRZS)]]

= Navpično sidrišče =

V res ugodnih snežnih razmerah – izjemno trden, zmrznjen, zbit sneg, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile,dolge ok. 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Najbolj optimalen kot za vstavitev v sneg je 100° glede na pobočje (slika 5) saj del sile, ki deluje na sabljo potiska samo sabljo v pobočje. Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne saj ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (slika 5). Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve, kar zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke (slika 6). Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila (slika 5). Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker le v zelo trdem snegu in ob uporabi kvalitetnih snežnih sabelj ki nudijo zadostne nosilnosti. 

[[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|left|300px|Slika 5: Optimalna postavitev sablje]][[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|right|350px|Slika 6: RAzporeditev sile pri vpetju na vrhu]]

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|left|350px|Slika 7: Razporeditev sil pri vpetju v sredino]]

Sidrišča v snegu

2011-02-09T18:45:28Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

 

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]]

- Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. 

[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

- Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj. 

[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]]

- V kolikor želimo sidrišče dodatno ojačati lahko navpično pred ležeči cepin zapičimo še en cepin (slika 4) in s tem povečamo nosilnost celotnega sidrišča. Cepin, ki se ga zapiči vtaknemo skozi kavbojski vozel, ki je na položenem cepinu in s tem oba cepina povežemo skupaj. 

[[Image:Sidrisce cepin2.jpg|thumb|center|350px|Slika 4: Dodatno ojačano sidrišče s cepinom (Vir GRZS)]]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

= Navpično sidrišče =

V res ugodnih snežnih razmerah – izjemno trden, zmrznjen, zbit sneg, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile,dolge ok. 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Najbolj optimalen kot za vstavitev v sneg je 100° glede na pobočje (slika 5) saj del sile, ki deluje na sabljo potiska samo sabljo v pobočje. Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne saj ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (slika 5). Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve, kar zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke (slika 6). Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila (slika 5). Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker le v zelo trdem snegu in ob uporabi kvalitetnih snežnih sabelj ki nudijo zadostne nosilnosti. 

[[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|left|300px|Slika 5: Optimalna postavitev sablje]][[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|right|350px|Slika 6: RAzporeditev sile pri vpetju na vrhu]]

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|left|350px|Slika 7: Razporeditev sil pri vpetju v sredino]]

Sidrišča v snegu

2011-02-07T21:02:59Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

 

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 3), nahrbtnik (slika 4) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. - Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. - Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

- V kolikor želimo sidrišče dodatno ojačati lahko navpično pred ležeči cepin zapičimo še en cepin (slika 2) in s tem povečamo nosilnost celotnega sidrišča. Cepin, ki se ga zapiči vtaknemo skozi kavbojski vozel, ki je na položenem cepinu in s tem oba cepina povežemo skupaj. 

 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|left|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]]

[[Image:Sidrisce cepin2.jpg|thumb|right|350px|Slika 2: Dodatno ojačano sidrišče s cepinom (Vir GRZS)]]

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|right|300px|Slika 4: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|left|400px|Slika 3: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

= Navpično sidrišče =

V res ugodnih snežnih razmerah – izjemno trden, zmrznjen, zbit sneg, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile,dolge ok. 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Najbolj optimalen kot za vstavitev v sneg je 100° glede na pobočje (slika 5) saj del sile, ki deluje na sabljo potiska samo sabljo v pobočje. Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne saj ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (slika 5). Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve, kar zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke (slika 6). Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila (slika 5). Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker le v zelo trdem snegu in ob uporabi kvalitetnih snežnih sabelj ki nudijo zadostne nosilnosti. 

[[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|left|300px|Slika 5: Optimalna postavitev sablje]][[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|right|350px|Slika 6: RAzporeditev sile pri vpetju na vrhu]]

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|left|350px|Slika 7: Razporeditev sil pri vpetju v sredino]]

Slika:Snezna sablja sredina.jpg

2011-02-07T20:40:56Z

Mtadej:

Slika:Snezna sablja vrh.jpg

2011-02-07T20:40:38Z

Mtadej:

Slika:Snezna sablja optimalno.jpg

2011-02-07T20:39:45Z

Mtadej:

Sidrišča v snegu

2011-02-07T19:11:03Z

Mtadej:

Slika:Sidrisce cepin2.jpg

2011-02-07T18:52:19Z

Mtadej:

Sidrišča v snegu

2011-02-06T17:08:42Z

Mtadej:

Sidrišča v snegu

2011-02-05T20:38:32Z

Mtadej:

Sidrišča v snegu

2011-02-05T18:13:29Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. - Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. - Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

 Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik (slika 1b). Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|left|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]][[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|right|300px|Slika 2: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]] 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

Sidrišča v snegu

2011-02-05T18:12:33Z

Mtadej:

= Prečno sidrišče =

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. - Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. - Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

 Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik (slika 1b). Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|left|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]][[Image:Sidrisce_nahrbnik.jpg|thumb|right|300px|Slika 2: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]] 

[[Image:Sidrisce_smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

Sidrišča v snegu

2011-02-05T18:11:32Z

Mtadej:

= Sidrišča v snegu =

= Prečno sidrišče =

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. - Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. - Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

 Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik (slika 1b). Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|left|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]][[Image:Sidrisce_nahrbnik.jpg|thumb|right|300px|Slika 2: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]] 

[[Image:Sidrisce_smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]

Sidrišča v snegu

2011-02-05T18:06:38Z

Mtadej:

= Sidrišča v snegu =

= Prečno sidrišče =

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča. - Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. - Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

 Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik (slika 1b). Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino 

[[Image:Sidrisce_cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (PV)]]

Slika:Sidrisce smuci.jpg

2011-02-05T18:01:53Z

Mtadej:

Slika:Sidrisce nahrbnik.jpg

2011-02-05T18:01:24Z

Mtadej:

Slika:Sidrisce cepin.jpg

2011-02-05T18:00:58Z

Mtadej:

Sidrišča v snegu

2011-02-05T17:59:59Z

Mtadej: Created page with "= Sidrišča v snegu = = Prečno sidrišče = Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da: - ..."

Slika:Test vpletena osmica.jpg

2011-02-05T15:48:50Z

Mtadej: