Sidrišča za spust v snegu

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča.
Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.

Metoda spusta v snegu na dva cepina

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kvalitete snega. Tukaj velja načelo, da bolj kot je sneg predelan in trd, lažje bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.


Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila:

  1. Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
  2. Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Drugi cepin moramo položiti tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo, kar bo kasneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
  3. Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo preko drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
  4. Spustimo se po OBEH pramenih vrvi.
  5. Ko zaključimo spust po vrvi, povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta.


Slika 1: Sidrišče za spust v snegu na dva cepina (avtor: Jernej Lukša)


Metoda spusta na snežni krožnik

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave (Slika 2). Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.

Slika 2: Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)
Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust. Foto: Anderle A.