Sidrišča za spust v snegu: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(29 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. <br>Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. <br>Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.  
+
Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za [[Spust po vrvi|spust]] in&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">nimamo</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.&nbsp;</span>
 +
 
 +
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov.<br>
  
 
== Metoda spusta v snegu na dva cepina  ==
 
== Metoda spusta v snegu na dva cepina  ==
  
Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je pri nas zaenkrat najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je odvisna tudi od kvalitete snega (predelan in trd sneg olajša izdelavo sidrišča), kot jo slab sneg (pršič, nepredelan in suh sneg) onemogoča. Sicer pa lahko tudi v takšnih razmerah s teptanjem suhega snega nekoliko izboljšamo situacijo. <br>Dobro sidrišče za spust na dveh cepinih nam omogoča varen spust na vertikalno zapičenem cepinu in kasnejši poteg cepinov za seboj. Če želimo spust izvesti brezhibno, moramo biti pri izdelavi previdni in dosledni. Pazimo na to, da naredimo čim manjšo luknjo in s tem čim manj ošibimo nosilnost cepina, slabo zabite cepine, natančno izdelavo poličke, na katero položimo drugi cepin. Poleg dobro utrjenega terena za izdelavo je potrebno paziti še na povezavo obeh cepinov, vertikalni položaj nosilnega cepina in pomožno vrvico, ki omogoča izvlek cepina.  
+
Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.  
  
----
+
Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila.
  
=== Spust na en pramen vrvi ===
+
*Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
 +
*Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
 +
*Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
 +
*Spustimo se po '''OBEH''' pramenih vrvi.<br>
 +
*Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta.<br>
  
Cepina vkopljemo podobno kot pri sidrišču z dvema cepinoma le da sta tokrat cepina med sabo povezana nekoliko drugače.<br>• Sredino glavne vrvi z bičevim vozlom pritrdimo na vrh ratišča vertikalno zapičenega cepina<br>• Po levem pramenu vrvi se spuščamo (glej sliko1)<br>• Desni pramen vrvi po spustu potegnemo za seboj (lahko jo vpnemo&nbsp;v vponko na pasu)<br>• Z vponko povežemo zapestni zanki obeh cepinov<br>• Vsaj tri metre stran od bičevega vozla na strani za poteg naredimo vozel osmico<br>• Preden cepin vertikalno zapičimo v pripravljeno luknjo, na konico ratišča navpičnega cepina zvežemo pomožno vrvico z vozlom šestica. Pomožno vrvico speljemo preko ratišča ležečega cepina, ter jo zvežemo z osmico glavne vrvi. Dolžina glavne vrvi (med bičevim vozlom in osmico) naj bo od pomožne vrvice vsaj dvakrat daljša (s tem preprečimo, da se pri potegu glavna vrv, ne raztegne prej, preden bi pomožna vrvica popolnima izvlekla vertikalno zapičen cepin<br>• Vodoraven cepin je samo položen na sneg in ni vkopan (pazimo, da okel ležečega cepina ni zapičen v sneg; obrnjen naj bo proti pobočju navzgor), saj služi zgolj temu, da se pomožna vrvica ne zareže v sneg in zato lažje izvlečemo cepin. Ležeči cepin s spodnje strani zadelamo s snegom s čimer preprečimo odmik od vertikalno zapičenega cepina<br>• Ko se nehamo spuščati,ob močnem in dolgem potegu desne vrvi (oziroma tiste, ki smo jo peljali z vponko na pasu) glavna vrv s pomočjo pomožne vrvice izvleče vertikalno zapičen cepin in potegne celoten varovalni sistem za seboj. Bistvo močnega in dolgega potega je preprečitev, da bi pomožna vrvica potegnila cepin ven samo do polovice. V tem primeru bi se cepin postavil poševno in vsako nadaljnje vlečenje bi bilo brez učinka<br>• Pazimo, da nas padajoča cepina ne zadeneta<br>
+
[[Image:Sidrisca za spust v snegu dva cepina.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.]]
  
[[Image:Spust na dva cepina.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Spust na dva cepina po enem pramenu vrvi]]&nbsp;
+
<br>
  
----
+
Drugi način, mogoče enostavnejši za izvedbo (a morate biti pri izdelovanju zelo natančni) pa prikazuje spodnja skica. Namestitev cepinov je enaka, kot pri predhodnem načinu. Oba cepina povežete s pomožno vrvico, glavno vrv pa na cepin v jarku namestite z bičevim vozlom (vozel naredite na sredini vrvi, tako da iz vozla izhajata dva enako dolga konca vrvi). En pramen vrvi namestite preko gornjega (položenega) cepina in to je pramen, s katerim boste cepina potegnila za seboj. Ta pramen morate z vponko pripeti na plezalni pas iz dveh razlogov:&nbsp;
  
=== Spust na dva pramena vrvi  ===
+
- tako veste kateri pramen je potrebno potegniti;&nbsp;
  
• Pri tej metodi sidrišče za spust pripravimo enako kot pri spustu na en pramen vrvi, s tem da v tem primeru okoli navpično zapičenega cepina sredina glavne vrvi ni fiksirana z bičevim vozlom ampak je samo položena okoli vrha ratišča navpičnega cepina.<br>• Z vponko prav tako povežemo zapestni zanki cepinov<br>• Osmico na glavni vrvi v tem primeru naredimo bližje (cca pol metra od navpično zapičenega cepina)<br>• Pomožna vrvica, ki jo z vozlom šestica prav tako zvežemo na ratišče navpičnega cepina, je v tem primeru daljša od dolžine glavne vrvi, kjer imamo narejeno osmico. Ker se spuščamo na oba pramena se lahko zgodi, da se en pramen vrvi premakne v zamiku oz. hitreje kot drugi pramen. Če bi bila pomožna vrvica prekratka in bi se zaradi tega pojava že med spuščanjem po vrvi napela, bi se cepina lahko prehitro izruvala. Prav zaradi tega poskrbimo, da je pomožna vrvica toliko daljša, da se kljub temu pojavu cepina ne začneta prehitro iztikati<br>• Pomožno vrvico in glavno vrv povežemo z vponko<br>• Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko<br>• Sledi močen in sunkovit poteg vrvi. Pozorni smo na vpadnico padajočih cepinov<br>
+
- v močnem vetru vam pramen ne more pobegniti. Če se to zgodi, potem ne morete potegniti cepinov za sabo.  
  
[[Image:Spust na dva cepina II .jpg|thumb|center|300px|Slika 2: Spust na dva cepina po obeh pramenih vrvi]]
+
Spust opravite po spodnjem pramenu (tistem, ki je nameščen v snežnem kanalčku in izhaja neposredno iz bičevega vozla), ki mora imeti na koncu vozel. Ko želimo cepina potegniti za seboj, moramo to storiti sunkovito. &nbsp;&nbsp;
  
== Metoda spusta v snegu na en cepin<br> ==
+
<br>  
  
Novejša varianta je spust na en horizontalno postavljen cepin, ki ga nato prav tako potegnemo za seboj.<br>• Za ta način pripravimo cepin enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust<br>• Na ratišče pritrdimo pomožno vrvico, ki nam bo omogočala izvlek cepina po opravljenem spustu<br>• Vrvico na robu luknje, v katero je položen cepin, napeljemo preko izbranega predmeta (cepin, čutara...), ki ga prav tako povežemo z horizontalno položenim cepinom in jo nato pritrdimo na en pramen vrvi ter se po obeh pramenih spustimo navzdol<br>• Sistem je podoben kot pri spustu na dveh cepinih, le da horizontalni položaj cepina ponuja bistveno večjo nosilnost v širšem spektru snežnih pogojev, poleg tega pa nam zgoraj ni potrebno pustiti obeh cepinov<br>• Pri izdelavi tovrstnega sidrišča za spust moramo biti pozorni na sestavo snežne odeje in da odstranimo mehke plasti snega v luknji, kamor bomo položili ležeč cepin, saj se nam lahko zgodi, da se v primeru mehkega snega z našo obremenitvijo, ko se spuščamo, cepin dodatno zapiči v pobočje in ga zato ne bomo mogli potegniti za seboj<br>• Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo si lahko označimo z vponko<br>
+
[[Image:Spust na dva cepina - var2.jpg|thumb|center|400px|Drugi način spusta na dva cepina.]]
  
<br>
+
== Metoda spusta na snežni krožnik  ==
  
[[Image:Spust na en cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Spust na en cepin]]
+
Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje pa se predvsem glede dimenzije izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji kot 1,5 m, odvisen pa je predvsem od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko pozneje med spustom z vrvjo prerezali.  
  
 +
Kanal naj bo globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih –&nbsp;tudi v primeru, da oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.<br>
  
 +
[[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|500px|Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)]]
  
== Metoda spusta na snežni krožnik  ==
+
[[Image:Ledena goba.JPG|thumb|center|500px|Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž)]]
 
 
Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.<br>
 

Trenutna redakcija s časom 09:01, 16. april 2015

Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za spust in nimamo na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. 

Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov.

Metoda spusta v snegu na dva cepina

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.

Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila.

  • Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
  • Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
  • Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
  • Spustimo se po OBEH pramenih vrvi.
  • Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta.
Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.


Drugi način, mogoče enostavnejši za izvedbo (a morate biti pri izdelovanju zelo natančni) pa prikazuje spodnja skica. Namestitev cepinov je enaka, kot pri predhodnem načinu. Oba cepina povežete s pomožno vrvico, glavno vrv pa na cepin v jarku namestite z bičevim vozlom (vozel naredite na sredini vrvi, tako da iz vozla izhajata dva enako dolga konca vrvi). En pramen vrvi namestite preko gornjega (položenega) cepina in to je pramen, s katerim boste cepina potegnila za seboj. Ta pramen morate z vponko pripeti na plezalni pas iz dveh razlogov: 

- tako veste kateri pramen je potrebno potegniti; 

- v močnem vetru vam pramen ne more pobegniti. Če se to zgodi, potem ne morete potegniti cepinov za sabo.

Spust opravite po spodnjem pramenu (tistem, ki je nameščen v snežnem kanalčku in izhaja neposredno iz bičevega vozla), ki mora imeti na koncu vozel. Ko želimo cepina potegniti za seboj, moramo to storiti sunkovito.   


Drugi način spusta na dva cepina.

Metoda spusta na snežni krožnik

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje pa se predvsem glede dimenzije izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji kot 1,5 m, odvisen pa je predvsem od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko pozneje med spustom z vrvjo prerezali.

Kanal naj bo globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih – tudi v primeru, da oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.

Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)
Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž)