Sidrišča v skali

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Splošno

Pri varovanju pri plezalnih vzponih je za varno gibanje naveze sidrišče ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja nedvomno povezavo med navezo in skalo oz. steno. Ne glede na vrsto vzpona, naj bo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. Če v kaj ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča!

Pri izdelavi sidrišč v skali delimo sidrišča na:

  • sidrišča na zanesljivih točkah
  • sidrišča na manj zanesljivih točkah

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja za

Zaradi različnih pogojev na različnih lokacijah tekom plezanja moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za izdelavo sidrišč ne smemo porabiti preveč časa, sledimo načelu enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na to, kakšne pogoje za izdelavo sidrišča imamo:

  • zanesljive fiksne točke (svedri, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) - zdržijo vsaj nekje do 20 kN
  • manj zanesljive točke (klini, zatiči...)

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, nujno predhodno preverimo kakovost teh točk. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedru, potegnemo, vizualno pregledamo. Vedeti moramo, da klini ali svedri niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.

Oprema

Za izdelavo sidrišč uporabljamo sešit najlonski trak, dolg vsaj 120 cm širine vsaj 12mm. Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov, kar vodi v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo in v sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7mm.

Sidrišča na zanesljivih točkah

Sidrišče na eni zanesljivi točki

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se privežemo sami, v eno varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge ali se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.

Slika 1: Sidrišče na eni točki (Vir: DAV)

Sidrišče na dveh zanesljivih točkah

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedna vezava se izvede ali z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja najlonski vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarno točko. Vso obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru da primarna točka popusti, ne sme priti do sunka sile na drugo točko. 

Slika 2. Zaporedna vezava (Vir: DAV)

Sidrišča na manj zanesljivih točkah

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk kot so svedrovci, drevesa ali skalna ušesa, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov izdelave sidrišč.

Fiksno trikotno sidrišče

Najbolj preprosto za izdelavo je fiksno trikotno sidrišče. V obe fiksni točki vpnemo sešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od fiksnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta fiksni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru izpuljenja ene izmed fiksnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru izpulitve fiksne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo fiksno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost izpulitve tudi te fiksne točke.

Slika 3: Fiksno trikotno sidrišče (Vir: PV)

Nastavljivo trikotno sidrišče

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takšnega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično fiksno sidrišče zmanjkalo traku.

Slika 4: Nastavljivo trikotno sidrišče (Vir: PV)

Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica

Če je kvaliteta fiksnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče oz. hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke, vsako v svojih klinih. Nato pa spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.

Zaradi uporabe bičevih vozlov v fiksnih točkah lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

Slika 5: Vzporedno trikotno sidrišče (Vir: PV)

Preprečevanje potega navzgor

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi med napredovanjem, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

Slika 6: Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor (Vir: DAV)