Prehrana: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 27: Vrstica 27:
 
Pravilno prehranjevanje je sestavni del trenažnega procesa in kot tako tudi prvi pogoj za uspešno treniranje, tekmovanje in izvajanje aktivnosti.<br>
 
Pravilno prehranjevanje je sestavni del trenažnega procesa in kot tako tudi prvi pogoj za uspešno treniranje, tekmovanje in izvajanje aktivnosti.<br>
  
== Presnova ==
+
== Presnova ==
  
Biokemične procese v organizmu, ki pretvorijo zaužito hrano v molekule in energijo imenujemo presnova. Ta obsega prebavo hranil v prebavnem traktu in presnovo v celicah. Energija, ki jo pridobimo s presnovo se le delno uporabi za mišično delo (okoli 30%), preostali del pa predstavlja toplotno energijo in se porablja za vzdrževanje stalne telesne temperature.<br>Poznamo dva osnovna presnovna procesa:
+
Biokemične procese v organizmu, ki pretvorijo zaužito hrano v molekule in energijo imenujemo presnova. Ta obsega prebavo hranil v prebavnem traktu in presnovo v celicah. Energija, ki jo pridobimo s presnovo se le delno uporabi za mišično delo (okoli 30%), preostali del pa predstavlja toplotno energijo in se porablja za vzdrževanje stalne telesne temperature.<br>Poznamo dva osnovna presnovna procesa:  
  
<br>
+
[[Image:Prehrana_anabolizem_katabolizem.jpg|thumb|center|600px|Slika 3: Anabolizem in katabolizem]]
  
 +
Med treningom so v našem organizmu prisotni katabolni procesi, ki jih med regeneracijo zamenjajo anabolni procesi. <br>Energijsko porabo organizma v mirovanju in v termonevtralnem okolju imenujemo bazalni metabolizem. Ta predstavlja porabo energije za prebavo, izločanje, delovanje organov in uravnavanje telesne temperature in je odvisen od starosti, spola, telesne teže, telesne višine. Obstaja več načinov za izračunavanje bazalnega metabolizma, vendar se v splošnem giba okoli 1400-2000 kcal na dan.<br>
  
 +
Energijsko vrednost živil izražamo v kalorijah (cal) ali v džulih (J).
 +
 +
[[Image:Prehrana_izracun.jpg|thumb|center|400px|Slika 4: Izračun kalorij]]
 +
 +
Energija se v organizmu lahko sprošča ob prisotnosti kisika (aerobni način) in brez prisotnosti kisika (anaerobni način).
 +
 +
 +
 +
<br>
 +
 +
<br><br> <br>
 +
 +
<br>
  
 
<br>
 
<br>

Redakcija: 16:31, 10. april 2012

S pomočjo hrane človek zagotavlja potrebno energijo za vzdrževanje telesne temperature, dihanje, bitje srca, zdravstveno zaščito, normalno rast, delo in obnovo organizma. Hrana tudi preprečuje občutek lakote in žeje.
Eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja je raznolika in uravnotežena prehrana. Ta ob ustrezni razporeditvi skozi ves dan zadovolji potrebe organizma po energiji in vseh potrebnih hranilih.
Danes so živila razporejena v prehransko piramido, ki je splošno vodilo uravnotežene prehrane. V prehranski piramidi so živila razporejena v 5 ali 6 skupin. Priporočeno število dnevnih enot iz posamezne skupine nam olajša sestavo jedilnika glede na priporočeno dnevno količino.

Slika 1: Prehranska piramida (vir: http://www.e-informacije.com)

Cilji in namen pravilnega prehranjevanja

Cilji vnosa hrane in tekočine:

  • nadomestitev izgubljene energije, tekočine in hranil;
  • preprečitev nezaželenega padca sladkorja v krvi, izpraznitve glikogenskih rezerv v mišicah ter posledične izčrpanosti in nezmožnosti varnega in kvalitetnega plezanja;
  • dobro vsesplošno zdravje, počutje in psiho-fizična stabilnost;
  • kvalitetna regeneracija mišic in našega celotnega sistema za nadaljnje treninge in podvige ter s tem povezano
  • preprečevanje poškodb;



V skladu z omenjenimi cilji je potrebno prilagoditi prehrano glede na spol, višino in težo, stopnjo aktivnosti ter vsaj okvirno določiti količino posameznega obroka, število in sestavo le-teh.

Osnovne sestavine hrane:

Slika 2: Osnovne sestavine prehrane

Priporočeno razmerje glavnih sestavin v živilih je:
• ogljikovi hidrati: 55-60%,
• maščobe: do 30%,
• beljakovine: vsaj 10%

Pravilno prehranjevanje je sestavni del trenažnega procesa in kot tako tudi prvi pogoj za uspešno treniranje, tekmovanje in izvajanje aktivnosti.

Presnova

Biokemične procese v organizmu, ki pretvorijo zaužito hrano v molekule in energijo imenujemo presnova. Ta obsega prebavo hranil v prebavnem traktu in presnovo v celicah. Energija, ki jo pridobimo s presnovo se le delno uporabi za mišično delo (okoli 30%), preostali del pa predstavlja toplotno energijo in se porablja za vzdrževanje stalne telesne temperature.
Poznamo dva osnovna presnovna procesa:

Slika 3: Anabolizem in katabolizem

Med treningom so v našem organizmu prisotni katabolni procesi, ki jih med regeneracijo zamenjajo anabolni procesi.
Energijsko porabo organizma v mirovanju in v termonevtralnem okolju imenujemo bazalni metabolizem. Ta predstavlja porabo energije za prebavo, izločanje, delovanje organov in uravnavanje telesne temperature in je odvisen od starosti, spola, telesne teže, telesne višine. Obstaja več načinov za izračunavanje bazalnega metabolizma, vendar se v splošnem giba okoli 1400-2000 kcal na dan.

Energijsko vrednost živil izražamo v kalorijah (cal) ali v džulih (J).

Slika 4: Izračun kalorij

Energija se v organizmu lahko sprošča ob prisotnosti kisika (aerobni način) in brez prisotnosti kisika (anaerobni način).