Osnove treninga

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

V karieri vsakega plezalca pride do trenutka, ko nam samo plezanje in poskušanje v različnih smereh brez določenega cilja ni več dovolj in bi radi hitreje izboljševali naše plezalne sposobnosti. Prav jasno in realno zastavljen cilj je ključ do uspeha pri treningu. Prav tako kot v ostalih športih tudi v športnem plezanju veljajo osnovna načela za povečanje moči in vzdržljivosti. Dolgotrajni nizkointenzivni napori povečujejo vzdržljivost, kratkotrajni visokointenzivni napori pa povečujejo moč.

Za uspešno plezanje potrebujemo širok spekter sposobnosti in kvalitet in težko bi se odločili, katera izmed njih je najpomembnejša. K našemu plezalskemu napredku bo največ pripomoglo, če se bomo po načelu najšibkejšega člena osredotočili na tisto sposobnost, ki najbolj zaostaja. V plezalčevem začetnem obdobju bi sicer na prvo mesto postavili pridobivanje občutka za plezanje in plezalno tehniko, saj je od tega odvisen ves kasnejši razvoj. Poleg tega napake, storjene v začetnem obdobju, pozneje zelo težko odpravimo.

Sistematičnost

Brez določenega cilja in dobro sestavljenega načrta, ki k njemu vodi, kvalitetno treniranje ni mogoče, seveda pa se je treba sproti opazovati in po potrebi prilagajati planirane treninge. Pri načrtovanju imejte vedno v mislih končni cilj, naprimer: „Spomladi želim preplezati Sužnje vertikale v Ospu“ ali pa: „Novembra želim v Arcu plezati smeri 6c na pogled“. Metode treniranja in analize temu v največji meri prilagodite. Zapisujte si treninge, le tako boste čez nekaj tednov vedeli, kako je trening potekal. Zapiski naj vsebujejo način oz. vrsto treninga (vzdržljivost, moč, umetna stena, naravna plezališča, fitnes, …), število gibov oz. serij in ponovitev, počutje, utrujenost, intenzivnost in težavnost. Na podlagi teh podatkov boste lahko ugotovili, kakšne rezultate je prinesel določen trening in vam bodo v pomoč pri načrtovanju treningov v prihodnje. Zavedati se morate, da se program treninga nekega drugega plezalca ali celo vrhunskega tekmovalca lahko bistveno razlikuje od načina treninga, ki bi bil idealen za vas.

Intenzivnost treninga in ciklizacija

Prava kombinacija treninga in počitka je izredno pomemna, a pri vsakem posamezniku deluje nekoliko drugače, zato je potrebno glede na opazovanje daljšega obdobja izoblikovati najustreznejšo kombinacijo. Najpogostejše razmerje je 2-1, torej dva dni treninga in en dan počitka, možne pa so številne variante: 2-1-2-1-2-1, 2-1-2-2-2-1, 2-1-3-2,…
Osnovno vodilo pri načrtovanju več zaporednih dni treninga naj bo: najprej moč, nato vzdržljivost. Trening moči bo namreč učinkovit le, če smo dovolj spočiti in lahko damo vse od sebe.

Slika 1: Razporejanje plezalnih dni


Trening naj bi si vsaj v grobih obrisih načrtovali za celo leto. To razdelimo na daljša vadbena obdobja, ki trajajo od enega do nekaj mesecev, imenujemo jih makrocikli. Sestavljajo jih krajša obdobja od 3 do 6 tednov, mezocikli. Mikrocikel pa je obdobje enega tedna. Cilj takega planiranja je priti v tekmovalno sezono ali pa na plezalsko potovanje v Španijo v vrhunski formi. Tako si skušamo sezono treninga razdeliti na pripravljalno, predtekmovalno in tekmovalno obdobje, čemur obvezno sledi obdobje (aktivnega) počitka.

Slika 2: Letni načrt (vir: Jure Golob: Letni program treninga športnega plezalca)

Pripravljalno obdobje

Velika količina treninga ob nizki intenzivnosti, torej večinoma vadba za povečanje lokalne vzdržljivosti. Učinki se pokažejo dokaj pozno, zato naj bo to obdobje najdaljše. Lahko si sledijo celo trije dnevi vadbe in en dan počitka, npr. 3-1-2-1.

Predtekmovalno in tekmovalno obdobje

Intenzivnosti treninga dajemo prednost pred količino. V prvem delu predtekmovalnega obdobja damo večji poudarek vadbi maksimalne moči, intenzivnost naj bo res 100%. Če že vadimo dva dneva zapored, naj temu sledita tudi dva dneva počitka, npr. 2-2.
Vadbi za povečanje maksimalne moči sledi vadba vzdržljivosti v moči. Treniramo dva, eventuelno tri dni zapored, vendar mora biti pavza enako dolga, npr. 2-2 ali 3-3.

Po Hörstu bi si naj mezocikli sledili nekako tako: 4 tedni posvečeni vzdržljivosti, 3 tedni maksimalni moči, 2 tedna vzdržljivosti v moči in 1 teden počitka. Po končanem takem makrociklu bi morala biti forma dokaj visoka in primeren čas za kakšno plezalsko potovanje, projekt v skali ali pa nov cikel treninga. Vsaj enkrat na leto si je pametno vzeti daljši počitek, 2-4 tedne, da se telo popolnoma regenerira in se nakopičene poškodbe lahko pozdravijo.
Periodizacija je pomembna tudi znotraj mezocikla, kar velja tako za trening moči ali vzdržljivosti kot za vadbo v fitnesu. Eden od primerov je, da tri tedne stopnjujemo bodisi količino bodisi intenzivnost treninga, nato pa obremenitev spet spustimo skoraj na nivo prvega tedna in izvedemo nov cikel na nekoliko višjem nivoju. Periodizacija seveda lahko poteka tudi v dvo- oziroma štiritedenskih obdobjih.

Slika 3: Ciklizacija treninga

Elementi plezalnega treninga

Najučinkovitejši trening je prav plezanje samo, v kombinaciji s specialnim treningom določenih lastnosti pa je mogoč še večji napredek - spet se spomnimo na načelo najšibkejšega člena. Principi za povečanje moči in vzdržljivosti pri športnem plezanju veljajo prav tako kot pri drugih športih. Dolgotrajni in nizkointenzivni napori povečajo vzdržljivost, kratkotrajni visokointenzivni napori pa moč.

Trening moči

Če lahko plezamo zmerno težke smeri ves dan, ustavi pa nas en sam malo težji gib v smeri, moramo povečati svojo moč. Moč prstov lahko učinkovito povečamo na trening-deski in pri balvaniranju, pri slednjem pa zraven vadimo še plezalno tehniko. Lahko tudi študiramo kratke odstavke težkih smeri, ki si jih nekoč želimo preplezati z rdečo piko. Bistveno pa je - intenzivnost na treningu naj bo res maksimalna! Raje splezajmo samo 5 balvanov in takrat iztisnimo vse iz sebe, seveda po temeljitem ogrevanju. Uporabljajmo vse načine prijemov in vrste oprimkov, izvajajmo dinamične in statične gibe in spreminjajmo dolžino balvanov, da se izognemo vedno enakim obremenitvam. Naredimo kakšen trening za moč na drogu ali deski, poskusimo splezati kakšen lažji balvan samo po rokah.

Primer treninga na plezalni deski:

3 zgibi s 60% maksimalne obremenitve, 2 zgiba z 80%, 1 zgib s 95%, 2 z 80% in 3 s 60%. Vmes počivamo 3 minute, po končani piramidi sledi pavza 15 minut in še ena piramida.

Visimo na oprimkih 7 sekund, nato 5, nato 3, nato 5, nato 7. Med visenji počivamo 4 minute, po končani piramidi 20 minut, izvedemo 2 piramidi. Velikost oprimka naj bo npr. 1,5 cm, morebitno dodatno obtežitev pa si uravnamo tako, da komaj zdržimo toliko časa na oprimku. Izvajamo 3x na teden, kakšne 3 tedne, potem pa je pametno pezalno desko za kakšen teden ali dva pustiti pri miru.

Trening vzdržljivosti v moči

Metode so podobne treningu moči, le da je napor malo daljši. Trening je podoben plezanju najtežje smeri, ki smo jo sposobni preplezati ali celo še malo težje, ponavadi so smeri dolge 20 do 30 gibov. Trening si prilagajamo tako, da spreminjamo težavnost smeri in/ali dolžino počitka, izvedba lahko temelji tudi na principu intervalnega treninga, kjer se med pavzami ne spočijemo popolnoma.

Primer 1:
5x preplezamo smer dolžine 25 gibov z vmesnimi počitki 5 minut. Smer mora biti tako težka, da nas prvič šele proti koncu navije, petič pa jo preplezamo z zadnjimi močmi.

Primer 2:
Preplezamo 3 smeri, v katerih nas vsakič navije do konca, vmes počivamo 30 minut.

Trening vzdržljivosti (lokalna vzdržljivost)

Vzdržljivost potrebujemo v daljših smereh, kjer posamezna mesta niso problematična, nas pa skozi celo smer pošteno „navija“. Najučinkovitejše je plezanje več daljših in nekoliko lažjih smeri, na umetni steni so te daljše od 50 gibov. Na treningu si prilagajamo dolžino smeri in čas počitka - plezanje športnoplezalne smeri ponavadi traja 3 do 10 minut. V pripravljalnem obdobju je koristno izvajati tudi trening z dolgotrajnejšim plezanjem, npr. 2x30 minut neprekinjenega plezanja po rahlo previsni steni. Smeri izbirajmo premišljeno, saj nas lahko stiskanje ostrih poličk, ko smo že zelo utrujeni, pripelje do poškodbe in neželjenega meseca ali dveh počitka. V tem obdobju je pametno obiskovati tudi fitnes, kar se nam bo obrestovalo kasneje pri kvalitetnejšem treningu balvanov in vzdržljivosti v moči.

Trening koordinacije in plezalne tehnike

Še tako dober trening za moč in vzdržljivost nam ne bo prinesel želenega učinka, če bo naša plezalna tehnika ostala na nizkem nivoju. Tehniko razvijamo med plezanjem smeri in balvanov, praviloma dobro spočiti in v smereh precej pod našim maksimalnim nivojem. Na umetnih stenah plezajmo po manjših stopih in smeri roka-noga, plezajmo tudi navzdol. Plezajmo z različnim tempom, v znanih smereh poskusimo plezati s prevezanimi očmi, v popolni tišini. Namesto kazanja oprimkov je zanimivo tudi kazanje stopov. Neprecenljivo je obiskovanje naravnih plezališč, še posebej takih, ki nam ne ustrezajo najbolj. Opazujmo tehniko ostalih plezalcev, lahko pa celo posnamemo samega sebe in tako lažje prepoznamo lastne napake. Psihološka priprava bi sicer zaslužila povsem svoje poglavje, a ni odveč omeniti, da je slaba tehnika (togost, zakrčenost, počasnost, prekomerno stiskanje oprimkov itd.) pogosto posledica naših psihičnih težav.

Trening gibljivosti

Veliko plezalcev pri svojem treningu posveča (pre)več pozornosti treningu moči in vzdržljivosti. Ko v določeni plezalni smeri ne uspemo, to navadno pripišemo pomanjkanju moči oz. vzdržljivosti. Marsikater plezalni gib bi bil lažje izvedljiv in gibanje precej bolj ekonomično, če bi posvetili nekaj časa treningu gibljivosti. Mogoče bi nam le kakšen počitek v razkoraku pomenil razliko med padcem in uspehom v smeri. Nenazadnje pa je prožna mišica sposobna razviti večjo moč od krajše in zakrčene mišice, preventivna vloga treninga gibljivosti pa tudi ni zanemarljiva. Obremenjene mišice rahlo raztezamo za nekaj sekund po treningu in pri ogrevanju, raztezanje za gibljivost pa raje opravimo spočiti in dobro ogreti.

  • Dinamično raztezanje

Gre za uporabo zamahov in kroženj. Te vaje ponavadi uporabljamo med ogrevanjem pred treningom in ne z namenom povečati gibljivost. Če zamahe delamo preveč sunkovito, se v ekstremnih položajih sproži refleks na nateg, ki mišico zakrči in lahko pride do poškodbe. Po treningu nikoli ne izvajamo dinamičnega raztezanja.

  • Statično raztezanje (streching)

Verjetno je to najbolj poznana metoda raztezanja. Izvajamo ga tako, da gremo s počasnim gibom v položaj, pri katerem se mišica raztegne. Gib uskladimo z dihanjem (izdih). Pri raztegovanju mišice nam pomaga sila teže ali neka zunanja sila (pomoč partnerja).

Vaje za vzdrževanje gibljivosti lahko izvajamo na začetku in po končanem treningu. Vaje izvajamo lahkotno, počasi in brez kakršnekoli bolečine.
Vadbo za povečanje gibljivosti pa je dobro opravljati na dan, ko ne treniramo, npr. na dan počitka, ker si moramo zanjo vzeti več časa, mišice pa morajo biti spočite. Določen položaj zadržimo npr. 4x60 sekund. Pred raztezanjem določene mišice jo lahko pomagamo sprostiti tako, da jo skušamo nekaj sekund krčiti.

Splošna moč in preventivna vadba

Namen je ojačati tiste mišice, ki jih plezalci ponavadi zapostavljamo, a so zelo pomembne tako pri plezanju kot pri preprečevanju poškodb. Pomembno je namreč ohranjati mišično ravnovesje. Sem v osnovi sodijo vaje za trebušne, hrbtne in zadnje ramenske mišice, triceps in iztegovalke prstov. Vaje naj vsebujejo veliko ponovitev, 20 - 30, pri nizki oz. srednji intenzivnosti.

Splošna telesna kondicija

Pri alpinizmu je poleg vzdržljivosti in moči pomembna tudi splošna kondicija, saj je plezalna smer le del celodnevne ture, ki jo sestavljata tudi navadno dolg dostop in sestop. Tudi pri športnem plezanju je za splošno telesno pripravljenost in celovit razvoj koristno ukvarjanje še z drugimi športi, npr. s tekom. Lahkoten tek je priporočljiv ob dnevih počitka, saj s tem celo pospešimo regeneracijo organizma - aktivni počitek. Za razliko od alpinistov pa trdo treniranje splošne kondicije, npr. dolgotrajna hoja v hribe s težkim nahrbtnikom, za športne plezalce ni priporočljivo.

Počitek

Ne pozabimo, da je počitek eden izmed ključnih elementov treniranja! Nepravilna razporeditev in količina počitka med treningi privede do utrujenosti, pretreniranosti in s tem celo do nazadovanja naših trdo prigaranih sposobnosti. Samo dovolj spočite mišice so pripravljene na učinkovit trening.

Slika 4: Regeneracija, superkompenzacija

Potek posameznega treninga

Na trening se odpravimo primerno spočiti in motivirani, zelo pomembna je zadostna hidracija, vodo ali športne napitke je dobro piti tudi vmes, po treningu pa čimprej nadomestimo izgubljene energijske zaloge in poskrbimo za obnovo utrujenih mišic z uživanjem ogljikovih hidratov in lahko prebavljivih beljakovin.

Ogrevanje

Začeti je pametno s splošnim ogrevanjem celega organizma, npr. 10 minutni tek, skakanje s kolebnico ali daljši dostop do plezališča. Nekje sem prebral, da se lahko nekaj minut delamo, da imamo divji epileptični napad - baje je kar učinkovito. Nato izvajamo razna kroženja z rameni, komolci, zapestji, kolki, koleni, gležnji, tako imenovane dinamične raztezne vaje. Sledi ne preveč agresivno statično raztezanje najbolj obremenjenih mišic, na koncu še upogibalk in iztegovalk prstov. Začnemo s plezanjem lažjih smeri, lahko pa prej gnetemo še penaste žogice in razne gnetilne mase, za ostale mišice je uporaben tudi elastičen trak.

Glavni del

Kvalitetno izvedemo naš načrtovani trening. Če bomo na istem treningu vadili več stvari, vadimo najprej tehnične prvine, nato eksplozivnost, moč, vzdržljivost v moči in na koncu vzdržljivost. Ko se preveč utrudimo, raje ne poskušajmo več za vsako ceno, saj s takim treningom ne bomo pridobili dosti več od kakšne poškodbe prsta. Raje naredimo nekaj vaj za hrbtne in trebušne mišice.

Umirjanje po treningu

Za zaključek nekaj minut lahkotno poplezavamo in raztezamo najbolj obremenjene mišice, to pospeši odplavljanje odpadnih snovi in omogoči boljšo regeneracijo. Obremenjene mišice rahlo raztegnemo za 5 sekund, neobremenjene pa za 60 sekund po 4 serije.

Primer načrta vadbe

Enolična in nespremenljiva vadba nikakor ni primerna, saj se naše telo privadi ponavljanju vedno istih stvari in napredek se tako ustavi, poleg tega nam monotona vadba tudi ni v užitek. Če vseeno ne napredujemo, morda potrebujemo večjo intenzivnost ali količino treninga, najprej pa premislimo, če nam morda ne bi najbolj koristil počitek. Sploh, če je naš cilj plezati težke smeri v skali, izkoristimo priložnost za obisk plezališča in zamenjajmo katerikoli trening na umetni steni s treningom v skali. Združiti vse komponente treninga v delujočo celoto ni preprosta stvar. Zavedati se moramo, da smo ljudje različni in da univerzalnega recepta za uspeh ni.

Primer treninga v pripravljalnem delu sezone za mesec januar (vir: Jure Golob)

Ponedeljek: plezanje 4 x 7’ pavza 3min 80% + 3 x 3’ p. 3’ 85%
Torek: fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20 – 30 pon x 3 kroge p. 5’
Sreda: plezanje tehnika dokaj težke smeri 70’
Četrtek: fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 4 kroge 80% max
Petek: plezanje vzdržljivost 5 x 5min p.2min 85% + 2x 8' p.4min 75%
Sobota: fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20 – 30 pon x 3 kroge p. 5’
Nedelja: tek 40’ ali kolo 4 x 10’ p. 3’ pulz 140-150

Ponedeljek: plezanje 4 x 7’ p. 3’ 80% + 4 x 3’ p. 3’ 85%
Torek: fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20 – 30 pon x 4 kroge p. 5’
Sreda: plezanje tehnika dokaj težke smeri 70’
Četrtek: fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 5 krogov 80% max
Petek: plezanje vzdržljivost 5 x 5’ p.2’ 85% + 2x 8’ p. 4’ 75%
Sobota: fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20 – 30 pon x 4 kroge p. 5’
Nedelja: tek 45’ ali kolo 5 x 10’ p. 3’ pulz 140-150

Ponedeljek: plezanje 5 x 5' p4' 80% + 2 x 3' p3' 85%
Torek: Fitnes moč 5 vaj 8 pon x 3 kroge 85%
Sreda: Plezanje tehnika 70' težke smeri
Četrtek: Fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20-30 pon x 3 kroge p 5'
Petek: plezanje vzdržljivost 3 x 8' p3' 80% + 3 x 3' p2' 75%
Sobota: Fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 3 kroge 85%
Nedelja: tek 30' ali kolo 4 x 10' p 3' pulz 145

Ponedeljek: plezanje 3 x 5' p3' 80% + 4 x 3' p2' 75%
Torek: Fitnes moč 5 vaj 8 pon x 4 kroge 85%
Sreda: Plezanje tehnika 70' težke smeri
Četrtek: Fitnes krožna vzdržljivost: 12 vaj 20-30 pon x 4 kroge p 5'
Petek: plezanje vzdržljivost 4 x 8' p4' 80% + 3 x 3' p2' 75%
Sobota: Fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 3 kroge 85%
Nedelja: tek 40' ali kolo 5 x 9' p 3' pulz 140

Februarja pričnemo z ritmom, ki ga vlečemo do nekaj tednov pred prvimi tekemami; to je plezanje pon., tor. ter pet., sob. Fitnes pa pon., sre. Seveda bi bilo še pametneje v fitnesu prebiti tri dni na teden, pa tudi plezati več. Tekmovalci vzdržljivostnih tekem imajo običajno ritem tri dni plezanja - dan počitka nato pa dva dni plezanja - dan počitka, zato pa praviloma ne obiskujejo fitnesa in v maksimalni moči krepko zaostajajo za plezalci balvanskih problemov.

Primer treninga (cilj: vzdržljivost) v glavnem delu sezone: feb., mar., apr., … (vir: Jure Golob)

Ponedeljek: plezanje vzdržljivost: 2 smeri za ogrevanje + 3 težje smeri + Fitnes moč
Torek: plezanje vzdržljivost: 2 smeri za ogrevanje + 3-4 težje smeri
Sreda: Fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 3 kroge 85%
Četrtek: tek 30' ali kolo 4 x 10' p 3' pulz 145
Petek: plezanje vzdržljivost: 2 smeri za ogrevanje + 3 težje smeri
Sobota: plezanje vzdržljivost ali Mišja peč
Nedelja: pavza

Primer treninga (cilj: balvanske tekme) v glavnem delu sezone: feb., mar., apr., ... (vir: Jure Golob)

Ponedeljek: plezanje vzdržljivost: smer za ogrevanje + 3-4 težke smeri (40-70gibov) + Fitnes (moč: statična ali eksplozivna)
Torek: plezanje balvani: 6 balvanov; vsakega 2-3x
Sreda: Fitnes moč: 5 vaj 8 pon x 3 kroge 85%
Četrtek: tek ali kolo
Petek: plezanje kratkih težkih smeri (daljših balvanov) 20 do 30 gibov
Sobota: plezanje vzdržljivost ali Mišja peč
Nedelja: pavza


Primer vadbe v fitnesu:

Krožna vadba

Vsebuje 12 vaj.
- vlečenje z eno roko - vaja za zapestje
- vlečenje navzdol - vlečenje do brade
- vlečenje navzgor - rotacija zapestja
- vlečenje navzdol z eno roko - zgibi
- vlečenje navzdol z rotacijo - vaja za prste
- vaja za trebušne mišice - vaja za trebušne mišice

Obremenitev na teh vajah je 40%, delaš jih tako, da na vajah z utežjo narediš 20 ponovitev, na vajah z lastno težo pa po 30 ponovitev. Tukaj ni pavze med vajami, tako da greš takoj iz ene vaje na drugo. Ko narediš 12 vaj, imaš serijski odmor 5'.

Trening za moč

Vsebuje 4 vaje.
- vlečenje z eno roko - vlečenje navzdol
- poteg - zgibi ali sklece na bradlji

Vedno začneš z eno vajo in narediš od 8 - 10 ponovitev, kar hiter ritem. Potem imaš 2’ - 3’ pavze in to ponoviš še trikrat, tako da imaš štiri serije, nato greš na naslednjo vajo. Ko to končaš lahko (po želji) narediš še nekaj trebušnjakov. (4 vaje x 10 pon) x 4 ; obremenitev je 80%

Trening za statično moč

Vsebuje 5 vaj, ki si jih lahko določiš sam.
Začneš s prvo vajo tako, da 15’’ zdržiš v nekem položaju, nato pa imaš od 15’’ - 20’’ pavze in to ponoviš šestkrat. Ko to končaš, imaš 2’ pavze in to ponoviš še dvakrat. Nato imaš serijsko pavzo 5’ in greš na naslednjo vajo. Če boš preveč utrujen, lahko pavzo podaljšaš.

Blokade na steni:
Noge so na stopkih, izbereš si dokaj slab oprimek, ki ga primeš z eno roko. Z drugo roko sežeš do najbolj oddaljenega oprimka, ki ga še dosežeš. Ne primeš ga, ampak se ga samo dotikaš 5 sekund, nato se spustiš nazaj do prvega oprimka in takoj spet nazaj gor za 5 sekund. Dvigneš se 4-8x, do mišične odpovedi. Sledita 2 minuti pavze in druga roka. Ponoviš 3-5 setov, med njimi 5 minut pavze.
Blokade na drogu:
Držiš blokado na drogu 5-15 sekund, do mišične odpovedi, nato počasi spustiš in zamenjaš roko. 3-5 setov, med njimi 2 minuti pavze.
Mišice trupa:
Na drogu ali trening-deski skušaš telo postaviti v vodoravno lego, zadržiš 5 sekund, nato minuta pavze. Ponoviš petkrat.

Priporočljiva literatura in viri:

Knjižni viri:

Cecić Erpič, S. et al. Osnove športnega plezanja. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2003.
Česen, T. in Klofutar, J. Trening športnih plezalcev: Gradivo za inštruktorje športnega plezanja. PZS, Komisija za športno plezanje, 2006.
Golob, J. Trening športnega plezanja: Priprave športnega plezalca na tekmovalno sezono. Skripta za alpinistično šolo Alpinističnega odseka Rašica.
Goddard, D. in Neumann, U. Učinkovito skalno plezanje. ELECMA, Jesenice 1999.
Hörst, E. Training for Climbing: The Definitive Guide to Improving Your Climbing Performance. Falcon, 2008.
Jensterle, A. et al. Z glavo in srcem do vrha. Biroservis, Šmartno pri Litiji 2006
Möscha, L. Plezanje kot igra. Modrijan, Ljubljana 2008.
Soles, C. Training for Peak Performance. Coldee, 2004.
Zazvonil, B. Letna ciklizacija vadbe športnega plezalca: Diplomsko delo. Fakulteta za šport UL, 2009.

Spletne strani:

http://www.planetfear.com/articles/Fingerboard_Training__Beginner_1100.html
http://www.planetfear.com/articles/Fingerboard_Training__Advanced_1103.html
http://rockclimbinguk.co.uk/climbing-techniques-mental-strength/
http://www.suite101.com/content/climbing-techniques-focus-on-training-the-mind-a88784
http://www.indoorclimbing.com/exercise.html
http://hubpages.com/hub/10-Tips-on-How-to-Improve-Your-Rock-Climbing-Ability
http://www.climbandmore.com/climbing,431,0,1,training.html