Ocenjevanje težavnosti

Iz Alpirocnik
Redakcija dne 07:30, 20. marec 2012 od Crnibor (pogovor | prispevki) (Nova stran z vsebino: Pri ocenjevanju težavnosti turnih in alpinističnih smukov vlada še večja zmeda kot v ostalih alpinističnih panogah. Vsak alpski narod uporoablja za ocenjevanje eno ali tud...)
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

Pri ocenjevanju težavnosti turnih in alpinističnih smukov vlada še večja zmeda kot v ostalih alpinističnih panogah. Vsak alpski narod uporoablja za ocenjevanje eno ali tudi več lastnih lestvic, samosvoje pa imajo seveda tudi onstran Atlantika. Če jih vzamemo pod drobnogled opazimo, da so si med seboj zelo različne pri upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na težavnost in imajo zelo različno število težavnostnih razredov.


Dejavniki in vidiki težavnosti

Eden izmed razlogov za tolikšno raznolikost lestvic za ocenjevanje težavnosti smučanja v gorah je nedvomno dejstvo, da na težavnost vpliva zelo širok nabor dejavnikov, ki jih zelo težko medsebojno primerjamo, ter "skupni vtis" združimo v eno samo oceno. Pri težjih spustih je vsekakor umestno težavnost opisati po odsekih, podobno kot so pri plezanju ocenjeni posamezni raztežaji. Na tehnično težavnost posameznih odsekov tako neposredno vplivajo: strmina, izpostavljenost in razpoložljiva širina terena ter zasneženost in vrsta snega. Na skupno težavnost, ki jo dejansko občuti turni ali alpinistični smučar pa poleg navedenih tehničnih težavnosti odsekov neizpodbitno vplivajo celotno dolžina oziroma višinska razlika spusta, nadmorska višina, vremenske razmere in kot povsod seveda tudi fizična in psihična pripravljenost smučarja ter nenazadnje smučarsko znanje, kjer lahko s suverenim obvladovanjem smučarskih prvin prihranimo ogromno energije.


Stare lestvice za ocenjevanje težavnosti

Pri nas so tako kot v tujini avtorji turnosmučarskih vodnikov težavnost turnih smukov ocenjevali vsak po svoje in jih tipično razslojili v nekaj razrdedov - npr.: lahke, srednje težke in težke (Miro Črnivec - Ciril Praček, Turni smuki, 2. izdaja, 1985). Vzporedno smo za ocenjevanje alpnističnih smukov uporabljali zgornjo polovico francoske lestvice, ki pokriva celoten spekter težavnosti in bi omogočala tudi ocenjevanje turnih smukov.



Francoska lestvica za skupno oceno težavnosti spustov
F
Facile
Lahko
I
PD
Peu Difficile
Manj težko
II
AD
Assez Difficile
Dokaj težko
III
D
Difficile
Težko
IV
TD
Très Difficile
Zelo težko
V
ED
Extrême Difficile
Skrajno težko
VI
ABO
ABOminable
Ogabno, odvratno
VII


V novejših turnosmučarskih vodnikih (Igor Jenčič, Slovenija turnosmučarski vodnik, 1998; Andraž Poljanec, Turni smuki, 2003) so navedeni razredi sicer omenjeni, turni smuki pa razvrščeni v pet oziroma šest kategorij:

  • nezahtevno (I),
  • delno zahtevno (II-),
  • zahtevno (II),
  • bolj zahtevno (II+),
  • zelo zahtevno (III-),
  • izredno zahtevno (III)



Nova švicarska lestvica