Ledeniška naveza: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(19 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so [[Ledeniški svet#Ledeni.C5.A1ki_pojavi|ledeniške razpoke]]. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi podhladitve.   
+
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><p style="text-align: center;"><span style="color:#ffffff;"><span style="background-color:#ff0000;">//&nbsp; - - -&nbsp; &nbsp;V&nbsp; &nbsp;P R I P R A V I&nbsp; &nbsp;- - -&nbsp; //</span></span></p> <div class="mw-parser-output">
 +
&nbsp;
  
== Osnovna pravila  ==
+
Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so [[Ledeniški_svet#Ledeni.C5.A1ki_pojavi|ledeniške razpoke]]. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi podhladitve.&nbsp;
  
*Po ledeniku '''NIKOLI '''ne hodimo sami.
+
== Osnovna pravila ==
*Imamo ustrezno [[Oprema za hojo po ledeniku|opremo]].
 
*'''VEDNO''' smo navezani.
 
*'''OBVLADATI''' moramo [[Reševanje iz ledeniških razpok|reševanje iz ledeniških razpok]].
 
*Ustrezno se zaščitimo pred mrazom (tudi kadar je toplo).
 
*Ustrezno se zaščitimo pred soncem (tudi kadar ga ni).
 
  
== <br>Načini navezave ==
+
*Po ledeniku '''NIKOLI '''ne hodimo sami.
 +
*Imamo ustrezno [[Oprema_za_hojo_po_ledeniku|opremo]].
 +
*'''VEDNO''' smo navezani.
 +
*'''OBVLADATI''' moramo [[Reševanje_iz_ledeniških_razpok|reševanje iz ledeniških razpok]].
 +
*Ustrezno se zaščitimo pred mrazom (tudi kadar je toplo).
 +
*Ustrezno se zaščitimo pred soncem (tudi kadar ga ni).
 +
<div class="mw-parser-output">
 +
== <br/> Načini navezave ==
  
Obstaja mnogo načinov navezave, ki&nbsp;jih narekujejo:  
+
Obstaja mnogo načinov navezave, ki&nbsp;jih narekujejo:
  
 
*število članov naveze;  
 
*število članov naveze;  
 
*dolžina vrvi;  
 
*dolžina vrvi;  
*razmere na ledeniku.
+
*razmere na ledeniku.  
  
<br>
+
&nbsp;
  
Ob navezovanju v ledeniško navezo je potrebno vrv razdeliti na:&nbsp;  
+
Ob navezovanju v ledeniško navezo je potrebno vrv razdeliti na:&nbsp;
  
 
#&nbsp;'''varovalni del vrvi''', ki povezuje člane naveze;  
 
#&nbsp;'''varovalni del vrvi''', ki povezuje člane naveze;  
#&nbsp;'''reševalni del vrvi''' (prosti, neporabljeni konec vrvi), ki ga nosimo s seboj v nahrbtniku (ali preko telesa) in ki omogoča izvedbo reševalnih manevrov.
+
#&nbsp;'''reševalni del vrvi''' (prosti, neporabljeni konec vrvi), ki ga nosimo s seboj v nahrbtniku (ali preko telesa) in ki omogoča izvedbo reševalnih manevrov.
 +
 
 +
Prvi in zadnji član naveze se navežeta tako, da jima na koncih ostane vsaj 5 metrov reševalne vrvi več, kot znaša&nbsp;razdalja do prvega soseda na vrvi.
  
Prvi in zadnji član naveze se navežeta tako, da jima na koncih ostane vsaj 5 metrov reševalne vrvi več, kot znaša&nbsp;razdalja do prvega soseda na vrvi.  
+
Najbolj običajne&nbsp;so naveze dveh ali treh plezalcev/alpinistov. Razdaljo med člani naveze določa tudi stanje ledenika, odvisno od trenutnih razmer.&nbsp;Bolj kot so razmere neugodne (svež sneg, prekrite razpoke, megla), večja mora biti razdalja med člani naveze. Med posameznimi člani naveze naj bo minimalno 8 m razdalje.
  
Najbolj običajne&nbsp;so naveze dveh ali treh plezalcev/alpinistov. Razdaljo med člani naveze določa tudi stanje ledenika, odvisno od trenutnih razmer.&nbsp;Bolj kot so razmere neugodne (svež sneg, prekrite razpoke, megla), večja mora biti razdalja med člani naveze. Med posameznimi člani naveze naj bo minimalno 8 m vrvi.<br>
+
&nbsp; [[File:Ln 2x.jpg|thumb|center|700px|Ledeniške naveze (Vir: J. Bele, Proti vrhovom in K. Volontar).]]
  
&nbsp; [[Image:Ln 2x.jpg|thumb|center|700px|Ledeniške naveze (Vir: J. Bele, Proti vrhovom in K. Volontar).]]
+
&nbsp;
 +
</div> <div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== <br/> Priprava vrvi ==
  
<br>
+
Naveza dveh si vrv razdeli na tri dele, pri čemer srednji del predstavlja varovalni del vrvi (10–15 m), krajna dva pa reševalnega (vsak 15–20 m). Poudarili smo že, da morata biti reševalna konca nekaj metrov daljša od varovalnega. V idealnem primeru je dolžina posameznega&nbsp;reševalnega dela vrvi dvakrat tako dolga kot razdalja med soplezalcema, kar lahko zelo olajša manever pomoči, vendar je to težko zagotoviti, če imamo vrv krajšo od 60 metrov.
  
== <br>Priprava vrvi ==
+
Če je ledenik pokrit s snegom in po njem hodimo v dvojni ali trojni navezi, je na vrvi med soplezalci priporočljivo izdelati vozle. Med člani naveze napravimo 3 – 5 vozlov na medsebojni razdalji 1,5 – 2 m (en seženj, glej spodnjo sliko).&nbsp;Njihova funkcija je, da se ob padcu v ledeniško razpoko, le-ti zažrejo v rob razpoke, s tem povečajo trenje in pomagajo zaustaviti padec.&nbsp;Za ta namen uporabljamo vozel šestica, dvojna šestica ali [https://alpirocnik.rasica.org/wiki/Vrvi,_vozli_in_njihova_uporaba#Metulj metulj][https://alpirocnik.rasica.org/wiki/Vrvi,_vozli_in_njihova_uporaba#Metulj (mountain butterfly)].&nbsp;Vozel osmica za ta namen ni primeren.
  
Naveza dveh si vrv razdeli na tri dele, pri čemer srednji del predstavlja varovalni del vrvi (10–15 m), krajna dva pa reševalnega (vsak 15–20 m). Poudarili smo že, da morata biti reševalna konca nekaj metrov daljša od varovalnega. V idealnem primeru je dolžina posameznega&nbsp;reševalnega dela vrvi dvakrat tako dolga kot razdalja med soplezalcema, kar lahko zelo olajša manever pomoči, vendar je to težko zagotoviti, če imamo vrv krajšo od 60 metrov.  
+
Njihova funkcija je, da ob morebitnem padcu v razpoko povečajo trenje vrvi, ko se ta zažre v sneg in s tem olajšajo zaustavitev padca. Za ta namen praviloma uporabljamo vozel šestica, lahko pa tudi dvojno šestico, ki se po morebitni obremenitvi nekoliko laže razveže.
  
Če je ledenik pokrit s snegom in po njem hodimo v dvojni ali trojni navezi, je na vrvi med soplezalci priporočljivo izdelati vozle. Med člani naveze napravimo 3 – 5 vozlov na medsebojni razdalji 1,5 – 2 m (en seženj, glej spodnjo sliko). Njihova funkcija je, da ob morebitnem padcu v razpoko povečajo trenje vrvi, ko se ta zažre v sneg in s tem olajšajo zaustavitev padca. Za ta namen praviloma uporabljamo vozel šestica, lahko pa tudi dvojno šestico, ki se po morebitni obremenitvi nekoliko laže razveže.
+
[[File:Ln sezenj.jpg|thumb|center|300px|En seženj (Vir: J. Bele, Proti vrhovom).]]
  
[[Image:Ln sezenj.jpg|thumb|center|300px|En seženj (Vir: J. Bele, Proti vrhovom).]]  
+
[[File:Dvojna sestica ledeniska naveza.jpg|thumb|center|700px|Dvojna šestica.]]
 +
<div class="mw-parser-output">
 +
=== Navezovanje na vrv ===
  
[[Image:Dvojna sestica ledeniska naveza.jpg|thumb|center|700px|Dvojna šestica.]]  
+
Vrv je v pas najbolje pritrditi tako, da si jo z vozlom osmica najprej vpnemo v vponko&nbsp;z matico. Nato&nbsp;vponko z matico vpnemo&nbsp;v manevrsko zanko na pasu. Nato v to vponko vpnemo še eno vponko z matico, na kateri imamo malo [[Osnovna_plezalna_oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]] (Ropeman), skozi katero vpnemo vrv, ki poteka proti soplezalcu (skica A).&nbsp;Med osmico in prižemo mora vseskozi ostati krajša zanka vrvi. Le-ta nam omogoča enostaven prenos obremenitve padca s pasu plezalca na sidrišče in hiter prehod v reševanje - dvig ali spust soplezalca. Namesto prižeme lahko uporabimo tudi [[Vozli#Drsni_vozli|MACHARDOV VOZEL]]. Pri tem mora biti vrv speljana skozi vponko, v katero je vpet machardov vozel ( skica B). Tako lahko machardov vozel takoj uporabimo kot blokado (npr. kot avtoblok) pri morebitnem reševanju-dvigu ali spustu na varovalni vrvi.
  
=== Navezovanje na vrv  ===
+
&nbsp;
  
Vrv je v pas najbolje pritrditi tako, da si jo z vozlom osmica najprej vpnemo v vponko&nbsp;z matico. Nato&nbsp;vponko z matico vpnemo&nbsp;v manevrsko zanko na pasu. Nato v to vponko vpnemo še eno vponko z matico, na kateri imamo malo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]] (Ropeman), skozi katero vpnemo vrv, ki poteka proti soplezalcu (skica A). Med osmico in prižemo mora vseskozi ostati krajša zanka vrvi. Takšen način vpetja nam omogoča hitrejši prehod k učinkovitemu reševanju v primeru soplezalčevega padca v razpoko. Prižemo lahko nadomestimo tudi z [[Vozli#Drsni_vozli|Machardovim vozlom]], pomembno je le, da vrv poteka skozi vponko, saj ga tako lahko uporabimo tudi kot blokado pri škripčevju (skica B).
+
[[File:Navezava ledeniska prizema.jpg|thumb|center|400px|Navezovanje plezalca s pomočjo prižeme.]]
  
[[Image:Navezava ledeniska prizema.jpg|thumb|center|400px|Navezovanje plezalca s pomočjo prižeme.]]
+
&nbsp;
  
<br>  
+
[[File:Navezava ledeniska machard.jpg|thumb|center|400px|Navezovanje plezalca s pomočjo Machardovega vozla.]]&nbsp;
 +
</div> </div> </div> <div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== Gibanje po ledeniku ==
  
[[Image:Navezava ledeniska machard.jpg|thumb|center|400px|Navezovanje plezalca s pomočjo Machardovega vozla.]]&nbsp;
+
Naša hoja po ledeniku je podrejena smeri gibanja proti lokaciji kamor želimo priti (do vstopa smeri, do začetka ozebnika, sedla, itd.) in smeri ledeniških razpok. Najenostavnejša je hoja po odprtem ledeniku brez snega, kjer so razpoke jasno vidne in lahko hitro ter relativno enostavno poiščemo varno pot skozi labirint razpok. Na ledenikih, ki pa jih delno ali v celoti pokriva sneg, pa se zatečemo k eni od spodaj opisanih tehnik napredovanja.
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
== Gibanje po ledeniku ==
+
[[File:Ledenik gibanje med razpokami.JPG|thumb|center|300px|Gibanje naveze po ledeniku (Vir: Mountaneering 7).]]
  
Naša hoja po ledeniku je podrejena smeri gibanja in smeri ledeniških razpok. Enostavnejša je hoja po odprtem ledeniku brez snega, saj razpoke jasno vidimo ter lahko hitro in relativno enostavno poiščemo pravo pot skozi labirint razpok. Na ledenikih, ki jih delno ali v celoti prekriva sneg, pa se moramo zateči k eni od tehnik napredovanja.
+
&nbsp;
  
[[Image:Ledenik gibanje med razpokami.JPG|thumb|center|300px|Slika 5: Gibanje naveze po ledeniku (Vir: Mountaneering 7)]]Če naša smer gibanja pravokotno na ledeniške razpoke, hodimo v ravni vrsti eden za drugim, po možnosti po stopinjah prvega (Slika 5). Če se gibamo vzporedno z ledeniškimi raz<span style="line-height: 1.5em;">po</span><span style="line-height: 1.5em;">kami, hodimo v formaciji strelcev (Slika 5a), vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist.</span>
+
Če je naša smer gibanja pravokotna na ledeniške razpoke, hodimo v ravni vrsti eden za drugim, po možnosti po stopinjah prvega (skica zgoraj). Če se gibamo vzporedno z ledeniškimi raz<span style="line-height: 1.5em;">po</span><span style="line-height: 1.5em;">kami, hodimo v formaciji strelcev (skica spodaj), vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist.</span>
  
<br>
+
&nbsp;
  
[[Image:Ledenik gibanje strelci.JPG|thumb|center|300px|Slika 5a: Gibanje po ledeniku v primeru vzporednih razpok (Vir: Mountaneering 7)]]<br>
+
[[File:Ledenik gibanje strelci.JPG|thumb|center|300px|Gibanje po ledeniku v primeru vzporednih razpok (Vir: Mountaneering 7).]]
  
Med hojo moramo biti pozorni na to, da je varovalna vrv med nami ves čas rahlo napeta, saj le tako napeta vrv preprečuje močnejše sunke ob padcu v ledeniško razpoko in povečuje možnost zaustavitve padca. Seveda pa napetosti vrvi ne uravnavamo z nabiranjem zank v rokah, ker to še poveča možnost sunka ob padcu, ampak to storimo s prilagojenim tempom in ritmom hoje. Da se navadimo na tak način hoje, je potrebne nekaj vaje, predvsem pa je pomembno, da so vsi člani naveze približno enako fizično pripravljeni. Tudi ko počivamo, to počnemo navezani in v enakih razmikih kot pri napredovanju. <br>
+
&nbsp;
  
[[Image:Ledenik gibanje padec zanka.JPG|thumb|center|300px|Slika 5b: Med hojo naj bo vrv med člani naveze rahlo napeta, saj drugače pride ob padcu v razpoko do premočnega sunka (Vir: Mountaneering 7)]]<br>
+
Med hojo po ledeniku moramo biti pozorni na to, da je varovalna vrv med plezalci ves čas rahlo napeta (ne sme se vleči po tleh), saj lahko ohlapna vrv pripelje do globjega padca v razpoko in s tem večjega sunka na plezalca, ki zaustavlja padec. Napetosti vrvi prav tako ne uravnavamo z nabiranjem zank v rokah, ker to le še poveča sunek pri padcu, ampak to izvajamo s prilagojenim in enakomernim tempom hoje vseh članov naveze. Tudi kadar počivamo, ostanemo navezani v ledeniško navezavo in v primerni medsebojni oddaljenosti. Nikoli se celotna skupina (naveza) na ledeniku ne zbere na enem mestu, saj bi tako lahko vsi naenkrat padli v isto razpoko.
  
Med gibanjem po ledeniku&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">namenimo&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">posebno pozornost &nbsp;tudi prehodu okrog roba razpoke. Tudi v tem primeru moram paziti na napetost vrvi med člani naveze. Drugi član naveze ne ubere iste poti kot prvi v navezi (Slika 5c). Drugi v navezi je tudi pripravljen na morebitni padec prvega v razpoko.&nbsp;</span>
+
&nbsp;
  
<br>
+
[[File:Ledenik gibanje padec zanka.JPG|thumb|center|300px|Med hojo naj bo vrv med člani naveze rahlo napeta, saj drugače pride ob padcu v razpoko do premočnega sunka (Vir: Mountaneering 7).]]
  
[[Image:Ledenik gibanje okrog razpoke.JPG|thumb|center|300px|Slika 5c: Ko hodimo okrog razpoke, moramo biti posebej pozorni (Vir: Mountaneering 7)]]<br>
+
&nbsp;
  
Če se razmere na ledeniku spreminjajo, lahko razdaljo med člani naveze spreminjamo – povečamo, vendar ne z nabiranjem zank v roke temveč s ponovno navezavo na vrv. <br>
+
Med gibanjem po ledeniku namenjamo posebno pozornost prehodu okrog roba razpoke. Paziti moramo na napetost vrvi med člani naveze. Drugi član naveze ne ubere iste poti kot prvi v navezi (skica spodaj) in je pripravljen na morebitni padec prvega v razpoko.
  
V primeru zasneženih ledenikov lahko pogosto naletimo na področje, ko sumimo na zakrito ledeniško razpoko. To nam nakazuje drugačna barva snega, valovita površina ali mesto, kjer bi razpoke lahko pričakovali (v bližini je že razpoka, teren se čudno prelomi). Takrat prvi v navezi preveri trdnost mesta prečkanja s prebadanjem s cepinom (Slika 6). Ostali člani naveze so pripravljeni, da ob morebitnem padcu prvega v razpoko nemudoma zaustavijo njegov padec. Če sumimo, da je pred nami večja razpoka, lahko izdelamo sidrišče in prvega varujemo. <br>  
+
<span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span>
  
<br>
+
[[File:Ledenik gibanje okrog razpoke.JPG|thumb|center|300px|Ko hodimo okrog razpoke, moramo biti posebej pozorni (Vir: Mountaneering 7).]]
  
[[Image:Ledenik gibanje trdnost mostov.JPG|thumb|center|400px|Slika 6: Sumljive snežne mostove vedno preverimo preden jih prečimo (Vir: Mountaneering 7)]]
+
&nbsp;
  
<br>
+
Če se razmere na ledeniku spreminjajo, lahko po potrebi razdaljo med člani naveze spreminjamo – skrajšamo ali povečamo, vendar moramo biti pri tem ves čas pripeti na vrv.
  
Na ledenikih pogosto naletimo na predele, kjer je velika koncentracija razpok, ki niso preveč široke in se odločimo, da jih bomo preskakovali. Preden se lotimo teh vragolij, moramo preveriti, da imamo na razpolago dovolj vrvi in da ne potegnemo za seboj drugega v navezi. Najboljši način je, da si prvi nabere dovolj vrvi za skok, ostali pa so pripravljeni na zaustavljanje morebitnega padca. <br>
+
V primeru zasneženih ledenikov lahko pogosto naletimo na področje, ko sumimo na zakrito ledeniško razpoko. To nam nakazuje drugačna barva snega, valovita površina ali mesto, kjer bi razpoke lahko pričakovali (v bližini je že razpoka, teren se čudno prelomi). Takrat prvi v navezi preveri trdnost mesta prečkanja s prebadanjem s cepinom (skica spodaj). Ostali člani naveze so pripravljeni, da ob morebitnem padcu prvega v razpoko nemudoma zaustavijo njegov padec. Če sumimo, da je pred nami večja razpoka, izdelamo sidrišče in prvega v navezi varujemo klasično na sidrišče.
  
<br>
+
&nbsp;
 +
 
 +
[[File:Ledenik gibanje trdnost mostov.JPG|thumb|center|400px|Sumljive snežne mostove vedno preverimo preden jih prečimo (Vir: Mountaneering 7).]]
 +
 
 +
&nbsp;
  
[[Image:Ledenik gibanje preskok razpoke.JPG|thumb|center|300px|Slika 7: Skok čez ledeniško razpoko (Vir: Mountaineering 7)]]
+
Na ledenikih pogosto naletimo na predele, kjer je velika koncentracija razpok, ki niso preveč široke in se odločimo, da jih bomo preskakovali.&nbsp;Preden se odločimo za skok čez razpoko, moramo biti prepričani, da imamo na razpolago dovolj vrvi, da nas nebi le-ta zaustavila sredi skoka. Najboljši način je, da si prvi nabere dovolj vrvi za skok, ostali člani naveze pa so pripravljeni na zaustavljanje padca. Na takšen način razpoko eden po eden preskočijo vsi člani naveze.
  
<br>
+
&nbsp;
  
Namigi za odkrivanje ledeniških razpok: <br>
+
[[File:Ledenik gibanje preskok razpoke.JPG|thumb|center|300px|Skok čez ledeniško razpoko (Vir: Mountaineering 7).]]
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Namigi za odkrivanje ledeniških razpok:
  
 
*Bodite pozorni na vdolbine v snegu, ki označujejo praznino pod snežno odejo. To je eden izmed glavnih razpoznavnih znakov zakritih razpok. Včasih lahko opazimo tudi drugačno barvo snega na takem predelu ali drugačen lesk snega. Ob svetlobi zgodnjega jutra in poznega popoldneva se te vdolbine bolje vidijo. Skoraj nevidne so v opoldanskem soncu ali v megli.  
 
*Bodite pozorni na vdolbine v snegu, ki označujejo praznino pod snežno odejo. To je eden izmed glavnih razpoznavnih znakov zakritih razpok. Včasih lahko opazimo tudi drugačno barvo snega na takem predelu ali drugačen lesk snega. Ob svetlobi zgodnjega jutra in poznega popoldneva se te vdolbine bolje vidijo. Skoraj nevidne so v opoldanskem soncu ali v megli.  
*Posebno pozorni bodite po sneženju, ki prekrije tovrstne vdolbine in izenači barvo snežne odeje. <br>
+
*Posebno pozorni bodite po sneženju, ki prekrije tovrstne vdolbine in izenači barvo snežne odeje.  
*Posebno pozorni bodite tudi na območjih, kjer lahko pričakujemo ledeniške razpoke; tam kjer ledenik zavija ali se prelamlja. <br>
+
*Posebno pozorni bodite na predelih, kjer ledenik (teren) spreminja smer ali naklon – tam se ledenik prelamlja ali zavija in na takšnih območjih se zelo poveča število ledeniških razpok.  
*Redno pogledujte tudi levo in desno od vaše smeri hoje in bodite pozorni na manjše pokline in razpoke. Napoka, ki se začne levo ali desno od nas lahko nakazuje, da je razpoka pod našimi nogami. <br>
+
*Redno pogledujte tudi levo in desno od vaše smeri hoje in bodite pozorni na manjše pokline in razpoke. Napoka, ki se začne levo ali desno od nas lahko nakazuje, da je razpoka pod našimi nogami.  
*Zapomnite si, da kjer naletimo na eno ledeniško razpoko, tam lahko pričakujemo, da jih je še več.  
+
*Zapomnite si, da na mestu kjer naletimo na eno ledeniško razpoko, jih lahko pričakujemo še več.  
*Posebej bodite pozorni tudi pri vračanju po ledeniku, saj je pozno popoldne zaradi celodnevnega sončnega obsevanja na ledeniku praviloma veliko več razpok kot smo jih opazili zjutraj.<br><br>
+
*Posebno pozorni bodite tudi pri prečkanju ledenika sredi dneva ali v popoldanskih urah, saj je ledenik običajno zaradi sončnega obsevanja zmehčan, odprtih je več razpok in tudi pot, po kateri smo ponoči ali zjutraj dostopali, je ponavadi nevarna.  
  
== Padec med gibanjem naveze ==
+
&nbsp;
 +
</div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> <div class="mw-parser-output">
 +
== Padec med gibanjem naveze ==
  
Pri padcu v ledeniško razpoko&nbsp;je ključno, da ga čimprej zaustavimo. Vkopljemo noge, s čimer prenesemo težo padlega s pasu na noge. Nato pričnemo z [[Reševanje iz ledeniških razpok|reševanjem]].  
+
Pri padcu člana naveze v ledeniško razpoko je ključno, da padec čim prej zaustavimo. Vržemo se na tla in se z derezami in cepinom vkopljemo v površino. Ko padec zaustavimo, začnemo z [[Reševanje_iz_ledeniških_razpok|reševanjem]].
  
Tako kot v kopni steni, velja tudi v ledeniškem svetu, da smo nenehno varovani. To še posebej velja ob izvajanju manevrov reševanja padlega v razpoko. Takrat si izdelamo samovarovanje iz pomožne vrvice, pritrjene na reševalno vrv s prusikovim vozlom. Šele ko imamo izdelano delujoče samovarovanje, se lahko izpnemo z glavne vrvi. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se lahko pod nogami udre tudi nam.<br>
+
Tako kot v kopni steni, velja tudi v ledeniškem svetu, da smo nenehno varovani. To še posebej velja ob izvajanju manevrov reševanja padlega v razpoko. Takrat si izdelamo samovarovanje iz pomožne vrvice, pritrjene na reševalno vrv s prusikovim vozlom. Šele ko imamo izdelano delujoče samovarovanje, se lahko izpnemo z glavne vrvi. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se lahko pod nogami udre tudi nam.
 +
 
 +
&nbsp;
 +
</div> </div> </div> </div> </div> </div>

Trenutna redakcija s časom 11:53, 25. februar 2021

//  - - -   V   P R I P R A V I   - - -  //

 

Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so ledeniške razpoke. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi podhladitve. 

Osnovna pravila

  • Po ledeniku NIKOLI ne hodimo sami.
  • Imamo ustrezno opremo.
  • VEDNO smo navezani.
  • OBVLADATI moramo reševanje iz ledeniških razpok.
  • Ustrezno se zaščitimo pred mrazom (tudi kadar je toplo).
  • Ustrezno se zaščitimo pred soncem (tudi kadar ga ni).


Načini navezave

Obstaja mnogo načinov navezave, ki jih narekujejo:

  • število članov naveze;
  • dolžina vrvi;
  • razmere na ledeniku.

 

Ob navezovanju v ledeniško navezo je potrebno vrv razdeliti na: 

  1.  varovalni del vrvi, ki povezuje člane naveze;
  2.  reševalni del vrvi (prosti, neporabljeni konec vrvi), ki ga nosimo s seboj v nahrbtniku (ali preko telesa) in ki omogoča izvedbo reševalnih manevrov.

Prvi in zadnji član naveze se navežeta tako, da jima na koncih ostane vsaj 5 metrov reševalne vrvi več, kot znaša razdalja do prvega soseda na vrvi.

Najbolj običajne so naveze dveh ali treh plezalcev/alpinistov. Razdaljo med člani naveze določa tudi stanje ledenika, odvisno od trenutnih razmer. Bolj kot so razmere neugodne (svež sneg, prekrite razpoke, megla), večja mora biti razdalja med člani naveze. Med posameznimi člani naveze naj bo minimalno 8 m razdalje.

 
Ledeniške naveze (Vir: J. Bele, Proti vrhovom in K. Volontar).

 


Priprava vrvi

Naveza dveh si vrv razdeli na tri dele, pri čemer srednji del predstavlja varovalni del vrvi (10–15 m), krajna dva pa reševalnega (vsak 15–20 m). Poudarili smo že, da morata biti reševalna konca nekaj metrov daljša od varovalnega. V idealnem primeru je dolžina posameznega reševalnega dela vrvi dvakrat tako dolga kot razdalja med soplezalcema, kar lahko zelo olajša manever pomoči, vendar je to težko zagotoviti, če imamo vrv krajšo od 60 metrov.

Če je ledenik pokrit s snegom in po njem hodimo v dvojni ali trojni navezi, je na vrvi med soplezalci priporočljivo izdelati vozle. Med člani naveze napravimo 3 – 5 vozlov na medsebojni razdalji 1,5 – 2 m (en seženj, glej spodnjo sliko). Njihova funkcija je, da se ob padcu v ledeniško razpoko, le-ti zažrejo v rob razpoke, s tem povečajo trenje in pomagajo zaustaviti padec. Za ta namen uporabljamo vozel šestica, dvojna šestica ali metulj(mountain butterfly). Vozel osmica za ta namen ni primeren.

Njihova funkcija je, da ob morebitnem padcu v razpoko povečajo trenje vrvi, ko se ta zažre v sneg in s tem olajšajo zaustavitev padca. Za ta namen praviloma uporabljamo vozel šestica, lahko pa tudi dvojno šestico, ki se po morebitni obremenitvi nekoliko laže razveže.

En seženj (Vir: J. Bele, Proti vrhovom).
Dvojna šestica.

Navezovanje na vrv

Vrv je v pas najbolje pritrditi tako, da si jo z vozlom osmica najprej vpnemo v vponko z matico. Nato vponko z matico vpnemo v manevrsko zanko na pasu. Nato v to vponko vpnemo še eno vponko z matico, na kateri imamo malo prižemo (Ropeman), skozi katero vpnemo vrv, ki poteka proti soplezalcu (skica A). Med osmico in prižemo mora vseskozi ostati krajša zanka vrvi. Le-ta nam omogoča enostaven prenos obremenitve padca s pasu plezalca na sidrišče in hiter prehod v reševanje - dvig ali spust soplezalca. Namesto prižeme lahko uporabimo tudi MACHARDOV VOZEL. Pri tem mora biti vrv speljana skozi vponko, v katero je vpet machardov vozel ( skica B). Tako lahko machardov vozel takoj uporabimo kot blokado (npr. kot avtoblok) pri morebitnem reševanju-dvigu ali spustu na varovalni vrvi.

 

Navezovanje plezalca s pomočjo prižeme.

 

Navezovanje plezalca s pomočjo Machardovega vozla.
 

Gibanje po ledeniku

Naša hoja po ledeniku je podrejena smeri gibanja proti lokaciji kamor želimo priti (do vstopa smeri, do začetka ozebnika, sedla, itd.) in smeri ledeniških razpok. Najenostavnejša je hoja po odprtem ledeniku brez snega, kjer so razpoke jasno vidne in lahko hitro ter relativno enostavno poiščemo varno pot skozi labirint razpok. Na ledenikih, ki pa jih delno ali v celoti pokriva sneg, pa se zatečemo k eni od spodaj opisanih tehnik napredovanja.

 

Gibanje naveze po ledeniku (Vir: Mountaneering 7).

 

Če je naša smer gibanja pravokotna na ledeniške razpoke, hodimo v ravni vrsti eden za drugim, po možnosti po stopinjah prvega (skica zgoraj). Če se gibamo vzporedno z ledeniškimi razpokami, hodimo v formaciji strelcev (skica spodaj), vsak po svojih stopinjah. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi npr. ob porušitvi snežnega mostu v razpoko padel več kot en alpinist.

 

Gibanje po ledeniku v primeru vzporednih razpok (Vir: Mountaneering 7).

 

Med hojo po ledeniku moramo biti pozorni na to, da je varovalna vrv med plezalci ves čas rahlo napeta (ne sme se vleči po tleh), saj lahko ohlapna vrv pripelje do globjega padca v razpoko in s tem večjega sunka na plezalca, ki zaustavlja padec. Napetosti vrvi prav tako ne uravnavamo z nabiranjem zank v rokah, ker to le še poveča sunek pri padcu, ampak to izvajamo s prilagojenim in enakomernim tempom hoje vseh članov naveze. Tudi kadar počivamo, ostanemo navezani v ledeniško navezavo in v primerni medsebojni oddaljenosti. Nikoli se celotna skupina (naveza) na ledeniku ne zbere na enem mestu, saj bi tako lahko vsi naenkrat padli v isto razpoko.

 

Med hojo naj bo vrv med člani naveze rahlo napeta, saj drugače pride ob padcu v razpoko do premočnega sunka (Vir: Mountaneering 7).

 

Med gibanjem po ledeniku namenjamo posebno pozornost prehodu okrog roba razpoke. Paziti moramo na napetost vrvi med člani naveze. Drugi član naveze ne ubere iste poti kot prvi v navezi (skica spodaj) in je pripravljen na morebitni padec prvega v razpoko.

 

Ko hodimo okrog razpoke, moramo biti posebej pozorni (Vir: Mountaneering 7).

 

Če se razmere na ledeniku spreminjajo, lahko po potrebi razdaljo med člani naveze spreminjamo – skrajšamo ali povečamo, vendar moramo biti pri tem ves čas pripeti na vrv.

V primeru zasneženih ledenikov lahko pogosto naletimo na področje, ko sumimo na zakrito ledeniško razpoko. To nam nakazuje drugačna barva snega, valovita površina ali mesto, kjer bi razpoke lahko pričakovali (v bližini je že razpoka, teren se čudno prelomi). Takrat prvi v navezi preveri trdnost mesta prečkanja s prebadanjem s cepinom (skica spodaj). Ostali člani naveze so pripravljeni, da ob morebitnem padcu prvega v razpoko nemudoma zaustavijo njegov padec. Če sumimo, da je pred nami večja razpoka, izdelamo sidrišče in prvega v navezi varujemo klasično na sidrišče.

 

Sumljive snežne mostove vedno preverimo preden jih prečimo (Vir: Mountaneering 7).

 

Na ledenikih pogosto naletimo na predele, kjer je velika koncentracija razpok, ki niso preveč široke in se odločimo, da jih bomo preskakovali. Preden se odločimo za skok čez razpoko, moramo biti prepričani, da imamo na razpolago dovolj vrvi, da nas nebi le-ta zaustavila sredi skoka. Najboljši način je, da si prvi nabere dovolj vrvi za skok, ostali člani naveze pa so pripravljeni na zaustavljanje padca. Na takšen način razpoko eden po eden preskočijo vsi člani naveze.

 

Skok čez ledeniško razpoko (Vir: Mountaineering 7).

 

Namigi za odkrivanje ledeniških razpok:

  • Bodite pozorni na vdolbine v snegu, ki označujejo praznino pod snežno odejo. To je eden izmed glavnih razpoznavnih znakov zakritih razpok. Včasih lahko opazimo tudi drugačno barvo snega na takem predelu ali drugačen lesk snega. Ob svetlobi zgodnjega jutra in poznega popoldneva se te vdolbine bolje vidijo. Skoraj nevidne so v opoldanskem soncu ali v megli.
  • Posebno pozorni bodite po sneženju, ki prekrije tovrstne vdolbine in izenači barvo snežne odeje.
  • Posebno pozorni bodite na predelih, kjer ledenik (teren) spreminja smer ali naklon – tam se ledenik prelamlja ali zavija in na takšnih območjih se zelo poveča število ledeniških razpok.
  • Redno pogledujte tudi levo in desno od vaše smeri hoje in bodite pozorni na manjše pokline in razpoke. Napoka, ki se začne levo ali desno od nas lahko nakazuje, da je razpoka pod našimi nogami.
  • Zapomnite si, da na mestu kjer naletimo na eno ledeniško razpoko, jih lahko pričakujemo še več.
  • Posebno pozorni bodite tudi pri prečkanju ledenika sredi dneva ali v popoldanskih urah, saj je ledenik običajno zaradi sončnega obsevanja zmehčan, odprtih je več razpok in tudi pot, po kateri smo ponoči ali zjutraj dostopali, je ponavadi nevarna.

 

Padec med gibanjem naveze

Pri padcu člana naveze v ledeniško razpoko je ključno, da padec čim prej zaustavimo. Vržemo se na tla in se z derezami in cepinom vkopljemo v površino. Ko padec zaustavimo, začnemo z reševanjem.

Tako kot v kopni steni, velja tudi v ledeniškem svetu, da smo nenehno varovani. To še posebej velja ob izvajanju manevrov reševanja padlega v razpoko. Takrat si izdelamo samovarovanje iz pomožne vrvice, pritrjene na reševalno vrv s prusikovim vozlom. Šele ko imamo izdelano delujoče samovarovanje, se lahko izpnemo z glavne vrvi. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se lahko pod nogami udre tudi nam.