Etični kodeks: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 55: Vrstica 55:
 
Kot obiskovalci gorskega sveta spoštujemo krajevna pravila obnašanja. Nikoli ne pozabimo, da smo v tujih deželah gostje. Do svojih gostiteljev se obnašajmo spoštljivo, spoštujmo njihove svete kraje, tudi svete gore in njihovo nedotakljivost. Do domačinov se zmeraj vedemo prijazno, spoštljivo in vljudno. Spoštujemo vse omejitve dostopa do gora in posameznih sten, ki veljajo v deželi gostiteljici.<br><br>
 
Kot obiskovalci gorskega sveta spoštujemo krajevna pravila obnašanja. Nikoli ne pozabimo, da smo v tujih deželah gostje. Do svojih gostiteljev se obnašajmo spoštljivo, spoštujmo njihove svete kraje, tudi svete gore in njihovo nedotakljivost. Do domačinov se zmeraj vedemo prijazno, spoštljivo in vljudno. Spoštujemo vse omejitve dostopa do gora in posameznih sten, ki veljajo v deželi gostiteljici.<br><br>
  
== Sklep ==
+
= Nepredvidljive okoliščine<br> =
  
Če povzamemo, to pomeni s čim manj tehničnih pomagal varno opraviti čim težji vzpon prosto na pogled v enem zamahu in za sabo pustiti čim manj sledov, da bodo lahko tisti za nami naše vzpone doživeli čim bolj prvinsko - podobno kot smo jih mi. Zavedati se moramo, da tako kot se je zdelo našim predhodnikom nemogoče tisto, kar je z razvijanjem sposobnosti in razvojem življenja postalo za nas mogoče, se bo dogajalo tudi v prihodnje in generacijam, ki prihajajo za nami. Cilj vsakega alpinista mora biti opravljanje vzponov, ki jim je dorasel. Sposobnost čim večjega zbliževanja možnega in nemogočega in nikdar prestopiti meje na stran nemogočega, pa je vrednota vsakega posameznika. Vsak alpinist in plezalec se mora zavedati, da je alpinizem tesno povezan z nevarnostjo, ki plezalca lahko stanejo življenja. Nevarnosti zmanjšujemo z izboljševanjem svojih sposobnosti in večanjem znanja in izkušenj. Zmanjševanje nevarnosti z uporabo fiksnih varoval je slepenje samega sebe. Soočanje samega sebe z lastnimi odločitvami je temelj alpinizma od nekdaj.  
+
Vsak alpinist ali član alpinistične skupine mora biti pripravljen pomagati drugim, če se zgodi nesreča. Pomoč ponesrečenim in tistim v stiski mora imeti v gorah absolutno prednost pred doseganjem lastnih ciljev. Kadar gre za nesrečo in ni mogoče pričakovati zunanje pomoči, moramo alpinistom in ostalim gornikom v stiski ali poškodovancem pomagati, kolikor moremo, ne da bi pri tem ogrozili lastno varnost. Težko poškodovani ali umirajoči osebi smo dolžni dajati vso pomoč in oporo, ji lajšati bolečine in jo ohranjati pri življenju.
 
 
Blaž Stres
 
 
 
Viri:
 
 
 
Tirolska deklaracija<br>Plezališča Slovenije<br>The Scottish Mountaineer<br>Zdrava pamet<br>Pametni ljudje
 

Redakcija: 12:46, 20. marec 2012

Uvod

Alpinistični etični kodeks obnašanja v gorah in etika plezanja temeljita na spoštljivem, zdravem, razumskem odnosu do plezanja in okolja, v katerem poteka, ter posledic, ki izhajajo iz opravljanja te aktivnosti.


Glavni namen kodeksa je zagotoviti spoštljiv, občutljiv ter trajnosten odnos do ljudi, gora in sten, plezanja, narave in gorskega okolja. Kodeks je vodilo, da se gorsko okolje (flora in favna) ne bi (namenoma) uničevalo, da bi bil odnos do plezanja in smeri v skladu z lokalno tradicijo ter strokovno priznanimi alpinističnimi trendi, da obiskovalci gorskega sveta ne bi negativno vplivali na ljudi, ki tam živijo ter da bi obiskovalci gora ohranjali gorsko okolje v svoji prvinski naravni obliki.


Slovenski alpinisti so bili vedno spoštljivi, odprtega duha, avanturisti in v njihovem imenu izražena želja v tem kodeksu je, da bi ta raziskovalni in občutljivi duh ostal nepokvarjen za prihodnje generacije.


Ohranjanje gorske narave

Erozija

Na dostopu do plezališč, sten ali gora se potrudite uporabljati obstoječe poti, uhojene steze in ustrezna parkirišča. To pomaga ohranjati okolje, preprečevati erozijo ter spore z lastniki parcel, vzdrževalci in lastniki poti. Na sestopih z vrhov ne uporabljajte bližnjic, ki sekajo serpentine obstoječih poti, travnike, polja. Če pot ne obstaja, izberite smer, ki se izogiba mehki vegetaciji, slabo poraščenim meliščem, ki so izpostavljeni eroziji.

Ne iznakazite površine skale s klesanjem. Odstranjevanje krušljive skale, kamnov ali lusk poteka v skladu z naravnimi procesi zmrzovanja in odtajevanja. Če naletite na odkrhnjen blok ali skalo, ki ju z lahkoto odstranite z roko, potem to storite pazljivo.

Ko uporabljate vrv z vrha gore ali stene, zaščitite rob skale ali debla dreves z ustrezno podlogo ali ustrezno dolgo zanko. Tako boste preprečili nastajanje odrgnin okoli debel dreves, uničenje mehke vegetacije, skale in tudi vaše vrvi.

Kjer je možno sestopiti peš, se ne spuščajte po vrvi čez obstoječe smeri. Spusti po vrveh naj potekajo čez področja, kjer ni smeri, ali pa jih ni veliko. Izogibajte se spustom po vrvi, kjer je na vrhu strma trava, saj to navkljub omejeni rabi povzroči erozijo. Zemlja, blato in kamenje se lahko sprožijo na spodaj ležeče smeri in plezalce.

Kadar koli se pojavijo nesoglasja ali spori glede dostopnosti posameznih območij, se morajo vsi zainteresirani – lastniki zemljišč, uradne ustanove, društva in posamezniki – posvetovati in poiskati rešitve, sprejemljive za vse.

Vegetacija

Skalne površine so dom redkih vrst rastlin, ki so se tam ohranile zaradi pomanjkanja selektivnega pritiska, paše, gnojenja ali škropljenja. Pomembno je identificirati manj pogoste vrste, zato da jih ščitimo. Ne trgajte ali uničujte gorskega cvetja ali druge vegetacije, zlasti ne tistega, ki je zaščiteno.

Na območjih, kjer so vegetacija in gozdovi ogroženi, moramo imeti s seboj dovolj drugega goriva, da zadošča za oskrbo vseh obiskovalcev gora (udeležencev odprave) in ne kurimo lesa.

Nove smeri »vrtnarite« z veliko mero pazljivosti. Drevesa in grmičevje morajo ostati nedotaknjeni in paziti je treba, da ne pride do odstranjevanja lišajev, mahu, ki jih onesnaževanje ogroža že samo po sebi in so lahko redki.

Ptice in ostale živali

Mnogo živali v gorskem svetu kot veliko vrst ptic, njihova gnezda in jajca so zaščitena z Zakonom o varovanju narave, vsakoletnimi Odloki Ministrstva za okolje in prostor, objavljenimi v Uradnem listu Republike Slovenije, o prepovedi gibanja in plezanja v določenih področjih. Zato je po zakonu kaznivo plašiti in vznemirjati ptice ter druge prebivalce sten v njihovih gnezdih in bivališčih. Alpinisti naj bodo dovolj previdni in zreli ter se med paritveno in gnezditveno sezono ptic odrečejo plezanju v takih področjih.

Izognite se plašenju ptic ali drugih živali tako, da plezate primerno daleč proč od mesta gnezdenja ali bivališča živali. Mnoge ptice in ostale živali postanejo tolerantne do alpinistov, če le ne pride do direktnega vznemirjanja.

Če se živali vznemirijo, potem ste preblizu in ste se dolžni umakniti.

Onesnaževanje

Izogibajte se onesnaževanju tako vode, tal, kot tudi samih skal. Ne pustite ležati smeti. Odstranite svoje in tudi smeti drugih ljudi, to vključuje tudi organske odpadke, ogrizke, bananine olupke, kupčke raztresenega magnezija, cigaretne ogorke, … kjerkoli že ste. Ne pripravljajte ognjišč, saj naslednji obiskovalci to lahko dojamejo kot ustaljeno prakso. V pogosto in plezalsko zelo obremenjenih stenah in tudi bivakih pospravite svoje iztrebke za sabo v vrečke (shitbags) ali plastenke (peeing bottles), še posebno ob potokih in virih pitne vode. Če že kampirate na divje, to naredite obzirno z minimalnim vplivom na okolje. Zmanjšajte hrup v gorah. Uporabljajte osnovna pravila lepega obnašanja.

Uporabljajte magnezij varčno, predvsem v previsnih predelih smeri, ki jih voda redko spere. Magnezij se na takih mestih strdi, ostaja viden čez celo leto. Ne označujte oprimkov in stopov s črticami magnezija in krede. To bistveno zmanjšuje izziv iskanja poteka smeri in izniči čar negotovosti pri odkrivanju gibov. Smeri ne označujte z možici, barvo, klesanjem ali praskami.


Skupnost alpinistov

Člani alpinistične skupine morajo biti pripravljeni na prilagajanje potrebam svojih tovarišev in morajo osebne cilje podrediti sposobnostim vseh članov skupine. Vsak član skupine se mora ozirati na druge ter prevzeti svoj delež odgovornosti za svojo varnost in varnost drugih članov skupine. Noben član skupine ne sme ostati sam, če bi ga to lahko kakor koli ogrozilo.

Vsakemu, ki ga srečamo v gorah ali v stenah, smo dolžni izkazati enako spoštovanje. Niti v največji divjini ali v trenutkih stiske ne smemo pozabiti, da se alpinist do drugih vedno vede tako, kot sam želi, da bi se drugi vedli do njega. Prizadevamo si, da bi okolico čim manj motili ali vznemirjali. Tistim, ki so hitrejši od nas, dovolimo, da nas prehitijo. Ne zasedamo predolgo plezalnih smeri, če drugi čakajo na vstop vanje. Storimo vse, kar je v naši moči, da drugih ne bi izpostavljali nevarnosti, in jih opozarjamo na nevarnosti, ki jim utegnejo pretiti.

Kot obiskovalci gorskega sveta spoštujemo krajevna pravila obnašanja. Nikoli ne pozabimo, da smo v tujih deželah gostje. Do svojih gostiteljev se obnašajmo spoštljivo, spoštujmo njihove svete kraje, tudi svete gore in njihovo nedotakljivost. Do domačinov se zmeraj vedemo prijazno, spoštljivo in vljudno. Spoštujemo vse omejitve dostopa do gora in posameznih sten, ki veljajo v deželi gostiteljici.

Nepredvidljive okoliščine

Vsak alpinist ali član alpinistične skupine mora biti pripravljen pomagati drugim, če se zgodi nesreča. Pomoč ponesrečenim in tistim v stiski mora imeti v gorah absolutno prednost pred doseganjem lastnih ciljev. Kadar gre za nesrečo in ni mogoče pričakovati zunanje pomoči, moramo alpinistom in ostalim gornikom v stiski ali poškodovancem pomagati, kolikor moremo, ne da bi pri tem ogrozili lastno varnost. Težko poškodovani ali umirajoči osebi smo dolžni dajati vso pomoč in oporo, ji lajšati bolečine in jo ohranjati pri življenju.