Dodaten članek1: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
(Nova stran z vsebino: dfkgd = Naslov1 = == Naslov2 == sdsrfgs<br>sdsrfgs<br> UDK: (to razvrstitev opravi knjižnica FGG)thumb|nsdlob<br>Klasifikaci...)
 
 
(2 vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 1: Vrstica 1:
dfkgd
+
dfkgd  
  
 +
<br>
  
 +
= Naslov1  =
  
= Naslov1 =
+
werwegfwerg
  
 +
== Naslov2  ==
  
 +
sdsrfgs<br>sdsrfgs<br>
  
== Naslov2 ==
+
UDK: (to razvrstitev opravi knjižnica FGG)[[Image:Varovanje-fiksna-tocka.jpg|thumb|nsdlob]]<br>Klasifikacija prispevka po COBISS-u:
 
 
  
 +
IZVLEČEK <br>Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne, urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerih želimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev je bila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero so značilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin. <br>
  
 +
&lt;span id="fck_dom_range_temp_1333554401977_285" /&gt;
  
 +
<br>
  
 +
<br>
  
 +
df
  
sdsrfgs<br>sdsrfgs<br>
+
fwefwef
 
 
UDK: (to razvrstitev opravi knjižnica FGG)[[Image:Varovanje-fiksna-tocka.jpg|thumb|nsdlob]]<br>Klasifikacija prispevka po COBISS-u:
 
 
 
IZVLEČEK <br>Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne, urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerih želimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev je bila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero so značilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin. <br>
 

Trenutna redakcija s časom 16:47, 4. april 2012

dfkgd


Naslov1

werwegfwerg

Naslov2

sdsrfgs
sdsrfgs

UDK: (to razvrstitev opravi knjižnica FGG)
nsdlob

Klasifikacija prispevka po COBISS-u:

IZVLEČEK
Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne, urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerih želimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev je bila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero so značilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin.

<span id="fck_dom_range_temp_1333554401977_285" />



df

fwefwef