Gibanje naveze v lednih smereh

Iz Alpirocnik

Skoči na: navigacija, iskanje

Plezanje zaledenelih slapov se je v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji razvilo iz občasnega treninga alpinistov za vzpone v gorah v samostojno športno panogo s svojo množico privržencev. Z ledom se plezalci seveda ne srečujemo le v zaledenelih slapovih, ampak nam ta pogosto omogoča varovanje in napredovanje tudi v gorah. Za varno udejstvovanje pri tovrstnem plezanju je poleg ustrezne fizične pripravljenosti in tehnike plezanja pomembno tudi poznavanje in znanje uporabe lednih vijakov. Ti predstavljajo namreč glavne varovalne pripomočke, ki jih pri tovrstnem plezanju uporabljamo tako za vmesno varovanje kakor za izdelavo sidrišč.

Vsebina

Posebnosti gibanja naveze v ledu

Gibanje naveze v zaledenelem slapu se ne razlikuje bistveno od osnovnega načina gibanja v navezi. Pomembna razlika je v tem, da nam led tako rekoč povsod nudi možnost izdelave sidiršč. Kljub temu je potrebno mesto za sidrišče izbirati pametno. Sidrišče naj bo, če se dan, čim bolj udobno, prostorno in varno. Zato naj vodilni v navezi vedno izbere tak prostor, ki mu bo tudi pri plezanju soplezalca naprej, omogočal varno varovanje.

Sidrišče naj bo umaknjeno od vpadnice napredujočega (Vir: Petzl).

Uporaba lednih vijakov

Varovanje pri plezanju v ledu praviloma urejamo z nameščanjem lednih vijakov. Zasnovani so tako, da omogočajo hitro namestitev in da zagotavljajo visoko nosilnost. Dobro nameščen ledni vijak v homogenem ledu zdrži približno toliko kot svedrovec v skali. Za učinkovito, varno in dolgotrajno služenje vijakov, uporabljajmo kakovostne vijake ter jih redno in ustrezno vzdržujmo. Poleg ostrih zob (krone) je najbolj pomembna gladkost zunanje in notranje površine vijaka. Zato poskrbimo, da so vijaki med transportom ustrezno zaščiteni.

Kam in kdaj namestiti ledni vijak? Od vsakega plezalca je odvisno, koliko lednih vijakov bo namestil v raztežaju. Bolj pomembna od količine sta pravi način in mesto nameščanja.

Včasih pri vrtanju lednih vijakov uporabimo že stare luknje (luknje od vijakov prejšnjih navez). Če vijaki v starih luknjah ustrezno "primejo" in so stare luknje zavrtane v boljši led od okoliškega, se jih lahko uporabi. Če so stare luknje prevelike jih ne smemo uporabljati. Ponavadi se tega poslužimo pri napredovanju. Na sidriščih imamo ponavadi več maenvrskega prostora in se temu izogibamo. Načeloma pa vijaki zaradi tega NE izgubijo na nosilnosti. Pogoj je pač da navoj prime.

Nameščanje vijakov v kakovosten led

Vijake nameščamo na mestih, kjer lahko varno stojimo in se zanesljivo držimo. Vse opravimo z eno roko, z drugo se držimo za dobro zabit cepin. Vijak praviloma vrtamo od višine pasu do višine ramen. V tem območju lahko uporabimo največjo silo in smo najbolj stabilni. Nekateri se med vrtanjem želijo dodatno zavarovati. To lahko storimo tako, da vrv s kompletom vpnemo v konico na ratišču cepina. Nikakor pa ne napeljujemo vrvi prek okla cepina, ker ga lahko že pri majhni obremenitvi izpulimo iz ledu!


Levo - nameščanje lednega vijaka z eno roko. Desno - začasno dodatno varovanje v ratišče cepina (Vir: Petzl).


Če je le mogoče, za namestitev vijaka izberemo dovolj debelo in homogeno plast ledu, ki je sprijeta s podlago (skalo). V stoječih svečah (ang. freestanding pillar) lahko vrtamo, če presodimo, da so strukturno dovolj trdne. V normalnih razmerah lahko na primer v slapu Lambada brez skrbi vrtamo povsem zanesljive vijake. Zelo vitke sveče ali sveče s številnimi razpokami pa je treba jemati skrajno resno in se za varovanje v njih odločati po tehtnem premisleku.

V viseče sveče in zavese praviloma NE vrtamo, saj obstaja nevarnost, da se odlomijo, pri čemer nas bo vpeto varovanje potegnilo za seboj. 

Za uvijanje vijakov poskusimo najti površine z majhno površinsko napetostjo (vdolbine, ravnine), saj v nasprotnem primeru med vrtanjem (tako kot pri zabijanju cepina) lahko pride do izrazitega pokanja ali lomljenja ledu okrog vijaka. Če je površina ledu preperela, to najprej odstranimo.


Primer pravilne in napačne namestitve lednih vijakov (Vir: Petzl).


Vijake zavijamo rahlo navzgor glede na pravokotnico na površino ledu (skica spodaj), ker je v tem položaju nosilnost vijaka zaradi obnašanja ledu ob obremenitvi (padcu) največja.

Pozitivni kot uvijanja vijaka (Vir: PV).

Nameščanje vijakov v led slabše kakovosti

Le v zelo poroznem in nehomogenem ledu, kjer pričakujemo, da navoj ne bo držal, vijake uvijemo obratno, torej približno pod kotom 10 ° navzdol. Če nismo prepričani o kakovosti ledu, bomo storili najbolje, da vijak zavijemo pod pravim kotom glede na površino ledu.

Pod pravim kotom nameščamo tudi vijake, ki jih v zelo tankem ledu ne moremo zaviti do konca. Ročico vpetja skrajšamo z namestitvijo najlonske zanke na cev vijaka neposredno ob površini ledu. Nosilnost polovično zavitih vijakov v zelo tankem ledu lahko močno povečamo z zelo učinkovito zaporedno vezavo. To storimo na način, ki je prikazan na spodnji skici.

Zaporedna vezava vijakov (Vir: PV).

Vijak zavijamo z občutkom za potrebno silo. Če se vijak nenadoma ustavi, smo zelo verjetno naleteli na skalo. Nadaljnje pritiskanje ga bo uničilo. Če vijak gleda iz ledu manj kot 5 cm, ga še vedno lahko vpnemo normalno, sicer ga skrajšamo z zanko.

Izbira dolžine vijakov je pomembna predvsem v mejnih razmerah. V zelo slabem in nehomogenem ledu z veliko luknjami ali v ledu, pomešanem s snegom, uporabimo čim daljše vijake. V zelo tankem ledu, kjer hitro pridemo do skale, pa krajše. Najbolj uporabne dolžine, ki omogočajo polno nosilnost, so okrog 17 cm. Naslednja najbolj uporabna dolžina za tanjši led je 13 cm. Najdaljše, 20 in več cm dolge vijake uporabljamo le izjemoma, ko zares pričakujemo slab led, saj so nerodni, težki in v normalnih razmerah ne nudijo nobene prednosti pred nekoliko krajšimi vijaki.

Plezanje ledu na soncu je zelo lepo doživetje. Zavedati pa se moramo, da povišane temperature slabšajo kakovost ledu in nameščenega varovanja. Vijaki se lahko kaj hitro segrejejo. To povzroči taljenje ledu, vijaki pa lahko celo izpadejo. V takih primerih moramo ravnati posebno preudarno in opravljati vzpone dovolj zgodaj ali hitro, iskati senčne predele v slapu ali pa zaščititi vijake s snegom, če je to seveda mogoče.

Varovanje lahko v ledu urejamo tudi z nameščanjem zank okrog naravnih tvorb – ledenih stebričkov in lukenj. Pri tem velja pravilo "debelejše je močnejše".

Spust po vrvi v lednih smereh

Zaradi narave ledu ima spust po vrvi v lednih smereh nekaj posebnosti.

  • Pomembna je izbira ustreznega mesta za sidrišče za spust. To mora biti varno pred morebitnimi padajočimi kosi ledu. Led mora biti dovolj dober, da omogoča izdelavo zanesljivega sidrišča. Priporočljivo je, da je na varovališču dovolj prostora, da lahko stojimo.
  • Primarni kriterij izbire je dober led za izdelavo sidrišča. Sledita mu izbira varnega mesta za spust in prostorno stojišče.
  • Zaradi uporabe rokavic na tanki in včasih poledeneli vrvi je uporaba samovarovanja pri spuščanju po vrvi v ledu obvezna. Debele rokavice lahko močno otežijo zaviranje!
Osebna orodja